Cirilica

Цирилица

glag. črka št. vred. ruska cirilica ukrajinska cirilica mongolska cirilica srbska cirilica makedonska cirilica latinica
izgovorjava prečrkovanje izgovorjava prečrkovanje izgovorjava prečrkovanje izgovorjava prečrkovanje izgovorjava prečrkovanje
Ⰰ ⰰ А а 1 [a]-; [a ə ʌ] A a [a ɐ] A a [a] A a [ä a] A a /a/ A a A a
Ⰱ ⰱ Б б [b bʲ] /b/ B b [b] B b [b] B b [b] B b /b/ B b B b
Ⰲ ⰲ В в 2 [v vʲ] V v [w ʋ u̯] V v [w̜ v f] V v [ʋ] V v /v/ V v V v
Ⰳ ⰳ Г г 3 [ɡ ɡʲ] G g [ɦ] H h (gh) [ɡ ɣ ɢ] G g [ɡ] G g /ɡ/ G g G g (/ H h)
Ґ ґ [g] G g G g
Ⰴ ⰴ Д д 4 [d dʲ] D d [d] D d [d] D d [d] D d /d/ D d D d
Ѓ ѓ /ɟ/ (/dʑ/) Đ đ Gj gj G g Ǵ ǵ
Ⰼ ⰼ Ђ ђ [d͡ʑ] Đ đ Đ đ
Ⰵ ⰵ Е е [je ʲe e]-; [je e ɛ ɪ] E e [ɛ e] E e [jɵ]-; [ji je] ye [e̞ e] E e /ɛ/ E e E e
Є є 5 ē [jɛ je ʲɛ ʲe] Ye- ye-; Ie ie
Ё ё [jo ʲo]-; [ɵ] Ë ë (E e) [jɔ] yo jo
Ⰶ ⰶ Ж ж [ʐ] Zh zh [ʒ] Zh zh (Ž ž) [d͡ʒ] J j [ʐ ʒ] Ž ž /ʒ/ Ž ž Zh zh Ž ž
Ⰷ ⰷ Ѕ ѕ 6 [z zʲ] ż (js ẑ) /d͡z/ Dz dz (Ẑ ẑ) Z z
Ⰸ ⰸ З з 7 [z zʲ] Z z [z] Z z [d͡z] Z z [z] Z z /z/ Z z Z z
Ⰻ ⰻ И и 8 [i ʲi ɨ]-; [i ɪ ɨ] I i [ɪ e] Y y [i] i [i] I i /i/ I i I i
Ⰺ ⰺ, Ⰹ ⰹ I і 10 [i ʲi j] Ī ī I i [i]-; [ʲi i] I i I i
Ї ї [ji] Yi- yi-; i
Й й [j] Ĭ ĭ (I i) [i j y] [j i̯] Y- y-; i [i̯] i J j
Ј ј [j] J j /j/ J j (J̌ ǰ) J j
Ⰽ ⰽ К к 20 [k kʲ] K k [k] K k [k x] K k [k] K k /k/ K k K k
Ⰾ ⰾ Л л 30 [ɫ lʲ] L l [ɫ] L l [ɮ] L l [l] L l /l ɫ/ L l L l
Љ љ [ʎ] Lj lj /ʎ l/ Lj lj (L̂ l̂) Lj lj
Ⰿ ⰿ М м 40 [m mʲ] M m [m] M m [m] M m [m] M m /m/ M m M m
Ⱀ ⱀ Н н 50 [n nʲ] N n [n] N n [n ŋ] N n [n] N n /n/ N n N n
Њ њ [ɲ] Nj nj /ɲ/ Nj nj (N̂ n̂) Nj nj
Ⱁ ⱁ О о 70 [o] O o [ɔ] O o [ɔ] o [ɔ̝ o] O o /ɔ/ O o O o
Ⱂ ⱂ П п 80 [p pʲ] /p/ P p [p] P p [p] P p [p] P p /p/ P p P p
Ⱃ ⱃ Р р 100 [r rʲ] R r [r] R r [r] R r [ɾ r] R r /r/ R r R r
Ⱄ ⱄ С с 200 [s sʲ] S s [s] S s [s] S s [s] S s /s/ S s S s
Ⱅ ⱅ Т т 300 [t tʲ] T t [t] T t [t] T t [t] T t /t/ T t T t
Ќ ќ /c/ (/tɕ/) Ć ć Kj kj K k Ḱ ḱ
Ⰼ ⰼ Ћ ћ [t͡ɕ] Ć ć Ć ć
Ⱆ ⱆ У у (400) [u]-; [u ʊ] U u [u ʊ] U u [ʊ] u [u] U u /u/ U u U u
Ⱇ ⱇ Ф ф 500 [f fʲ] F f [f] F f [f pʰ] F f [f] F f /f/ F f F f
Ⱈ ⱈ Х х 600 [x xʲ] Kh kh [x] Kh kh [x] KH kh [x h] H h /x/ H h H h
Ⱌ ⱌ Ц ц 900 [t͡s] TS ts (t͡s) [t͡s] Ts ts [t͡s] TS ts [t͡s] C c /t͡s/ C c Ts ts C c
Ⱍ ⱍ Ч ч 90 [t͡ɕ] Ch ch [t͡ʃ] Ch ch [t͡ʃ] CH ch [t͡ʂ] Č č /t͡ʃ/ Č č Ch ch Č č
Џ џ [d͡ʐ d͡ʒ] Dž dž /d͡ʒ/ Dž dž Dzh dzh Dj dj D̂ d̂ Dž dž
Ⱎ ⱎ Ш ш [ʂ] Sh sh [ʃ] Sh sh [ʃ] SH sh [ʂ ʃ] Š š /ʃ/ Š š Sh sh Š š
Щ щ [ɕː ɕʨ]-; [ɕɕ] Shch shch [ʃt͡ʃ] Shch shch [ʃ] SH sh Šč šč
Ⱏ ⱏ Ъ ъ ʺ ie ˮ ʺ [∅] " {trdi znak; jer (ер)}
ⰟⰊ, ⰟⰋ Ы ы [ɨ] Y y y [i] Y y y (jeri (еры))
Ⱐ ⱐ Ь ь ʹ [ʲ] [ĭ ʲ] i {mehki znak (ерь)}
Ⱑ ⱑ Ѣ ѣ [e ɛ ʲe] IE ie (Ê ê) i ě
Э э [ɛ] Ė ė (E e) [e i] e ė
Ⱓ ⱓ Ю ю [ju]-; [ju u ʊ ʉ] IU iu [ju jʊ ʲu ʲʊ] Yu- yu-; Iu iu [jʊ ju] yu ju
Я я [ja]-; [jæ jɪ æ a ɪ] IA ia [ja jɐ ʲa ʲɐ] Ya- ya-; Ia ia [ja] ya ja
Ѳ ѳ [f fʲ θ] Ḟ ḟ F f ḟ th F f
Ⱛ ⱛ Ѵ ѵ 400 [i ʲi] Ẏ ẏ (y̆) ẏ Í í
ү [u] ü (Y y)
ө [ɵ o] ö
ʼ ʼ {trdi znak; jer (ер)}
Ѥ ѥ i͡e je
Ꙋ ꙋ ū
Ѯ ѯ [ks ksʲ] k͡s ks X x Ks ks
Ѱ ѱ [ps psʲ] p͡s ps ps Ps ps
Ⱉ ⱉ Ѡ ѡ [o] ō O o O o W w
Ѿ ѿ ō͡t
Ⱘ ⱘ Ѫ ѫ [u ʲu] ą ǎ ʺ̣ (ȧ ă ǫ) Ą ą
Ⱔ ⱔ Ѧ ѧ (900) [ʲa] ę ę Ę ę
Ⱙ ⱙ Ѭ ѭ [ju] i͡ą jǫ Yą yą
Ⱗ ⱗ Ѩ ѩ [ja] i͡ę ję Yę yę

Prečrkovanje ciriličnih sklopov

ruski sklop rusko prečrkovanje ukrajinski sklop ukrajinsko prečrkovanje mongolski sklop mongolsko prečrkovanje srbski sklop srbsko prečrkovanje (slovenska) latinica
зг zgh

Prikazana prečrkovalna razpredelnica za srbsko cirilico je standardno srbsko (srbščina se piše v obeh pisavah) oziroma bosansko ter hrvaško prečrkovanje, ki ga uporabljamo tudi v slovenščini. Okvirno ustreza predpisu ISO 9, razen za črko j (ISO 9: ǰ) in dvočrkja lj (ISO 9: l̂) , nj (ISO 9: n̂), dž (ISO 9: d̂).

Opomba: Oznaka (dvočrkje, dvoznačje) pomeni, da se črki v bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku upoštevata kot neločljiva enota, na primer pri vpisovanju v okenca križank ali pri navpičnem izpisovanju besed na oglasnih tablah. V slovenščini se te skupine znakov ne upoštevajo kot dvočrkja ampak kot posamezne črke.

Opis

Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Cirilica je naslednica glagolice, pisave, ki sta jo v 9. stoletju razvila meniha Ciril in Metod, da bi Sveto pismo približala slovanskim ljudstvom na Balkanskem polotoku. Črke glagolice so precej zapletene, zato so jo učenci Cirila in Metoda v glavnem nehali uporabljati. Glagolica se je ohranila le v zahodnem delu balkanskega polotoka - na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Drugod je glagolico nadomestila cirilica. Oblika večine črk cirilice izvira iz grške pisave, nekatere črke pa so ohranile svojo glagoliško podobo (npr. šumniki, ki jih grška pisava ne pozna). S svojim imenom cirilica zaznamuje prispevek sv. Cirila pri ustvarjanju glagolice in s tem posredno cirilice.

Nekatere črke cirilice so enake kot v latinici. Ločiti je treba prevzete črke, ki imajo tudi enako ali podobno glasovno vrednost (cirilske črke: A, E, K, M, O, T ter I in J), in črke, ki v resnici niso prevzete, ki so po izgledu podobne, čeprav imajo drugačno glasovno vrednost (črke: B, H, P, C, Y in X).

Zastopanost cirilice v svetu

Cirilica je danes zastopana v naslednjih državah: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Srbija (poleg latinice), Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina (poleg latinice), Črna gora (poleg latinice), Bolgarija; zgodovinsko pa tudi Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Mongolija.

Zunanje povezave in viri