Nova stara slovenščina

Slovenščina že nekaj časa zaskrbljujoče propada. Pridobila ni skoraj nobenih pravih novih slovenskih besed, kot bi pritiklo zdajšnji hitrosti „razvoja“ družbe, uporablja pa se vedno več tujk, ki celo v vedno večji meri nadomeščajo že obstoječe slovenske besede. Nekdaj so se prevzemale nemške (in predvsem skozi nemščino še latinske in grške), dandanes pa angleške besede - nekdaj smo bili namreč del večje nemško govoreče države, danes pa del svetovne družbe, katere prvi jezik je angleščina.

Prevzemanje besed iz drugih jezikov niti ne bi bila tako velika težava, če te ne bi izpodrinile slovenskih, ter siromašile domače besedotvorne sposobnosti govorcev (namesto, da bi jezik celo bogatile).

Če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, opazimo, da je veliko besed označenih kot starinske ali celo zastarele. Čeprav je oznaka dokaj nepristranskega značaja, le še krepi splošno mnenje, da naj se teh besed ne bi uporabljalo, da so le še stvar zgodovine; a bi moralo biti ravno obratno, te besede bi bilo potrebno obuditi s ponovno rabo. Tako bi lahko oznako starinsko nadomestili s staro, oznako zastarelo pa s pozabljeno. Prevzete/tuje besede bi morale imeti očitno oznako, ki bi jih ločevala od domačih, in tako odsvetovala njihovo rabo (če se jim je le mogoče izogniti); zdaj se je namreč do izvora besede moč dokopati le v izvoroslovnem slovarju.

Razlogov za rabo tujk je več:

Od drugih jezikov ne prevzemamo le besed, ampak tudi predpone (npr. ekso-, multi-, poli-, ...), končnice (npr. -ist, -er, ...), medmete (npr. vau ...) ter večbesedne skladnje (npr. narediti posnetek zaslona namesto posneti/slikati zaslon ...).

Popolnoma zgrešen (a zelo pogost) pristop k prevajanju, oz. iskanju/ustvarjanju slovenskih ustreznic tujim izrazom je dobesedno prevajanje. Taki prevodi so pogosto pomensko zgrešeni, saj ne odražajo prave in trenutne rabe besede. Pri ustvarjanju novih besed (skovank) se zelo pogosto ne držijo besedotvornih zakonitosti (npr. brez obrazil), ali se celo ravnajo po angleškem načinu, pri katerem iz dveh besed sestavijo eno tako, da od obeh vzamejo le en del (npr. breakfast + lunch = branch), kar je popolnoma nesprejemljivo.

Znotraj spletnega mesta so tuje besede načeloma napisane v oklepaju, ležeče in zatemnjeno za slovenskimi ustreznicami: „slovenska ustreznica (tujka)“. Tujke so vključene, da bi več ljudi te tujke povezalo z ustreznicami, s katerimi naj jih nadomestijo; pa tudi zaradi tistih, ki bi morda te ustreznice iskali pod takim geslom.

Starejša slovenščina

Bolj ali manj pozabljene slovenske besede, vse vzete s Frana:

Ustreznice slovenskim izrazom

Starejše (slovenske) sopomenke bolj uveljavljenim (slovenskim) izrazom:

Ustreznice prevzetim izrazom

Slovenski meseci
Matematika
Fizika
Živoslovje
Zemljepis
Družboslovje
Jezikoslovje
Glasoslovni izrazi

Končnice

Predpone

Slovanske prevzete besede

Prevzete besede iz drugih slovanskih jezikov, predvsem hrvaščine.

Novejša slovenščina

Novejše, jezikoslovno uveljavljene slovenske ustreznice; večinoma ustreznice angleškim izrazom:

Možne ustreznice na Franu

Seznam boljših predlogov (večinoma kot zamenjava angleškim izrazom) na Fran - Predlagajte nove slovenske ustreznice:

Moje možne ustreznice / predlogi

Krajši seznam nekaterih predlogov zamenjave prevzetih besed z ustreznejšimi slovenskimi besedami. V večini gre za skovanke, oz. besede, sestavljene iz že obstoječih besed. Predlogi zagotovo niso dokončni, niti niso vsi dovolj sprejemljivi, predvsem zaradi svoje okornosti:

Zunanje povezave in viri