Slovenske zgodovinske pisave

izgovorjava bohoričica metelčica dajnčica (slovenska) gajica
črka črka Unicode
ustreznica/približek
opombe črka črka
/a/ A a A a A a A a A a
/b/ B b B b B b B b B b
/d/ D d D d D d D d D d
/ɛ/ E e E e E e široke e (nenaglašeni e, naglašeni ê ali è) E e E e
/e/ É é Є є ozki é
/f/ F f F f F f F f F f
/g/ G g G g G g G g G g
/h/ [h] H h H h H h grlni h (kot nemški ⟨ch⟩) H h H h
/h/ [x],[ɣ] X x mehkonebni h
/i/ I i I i I i I i I i
/ə/ E e /- Ə ə Ƨ ƨ polglasnik E e /- E e /-
/j/ I j J j J j J j J j
/k/ K k K k K k K k K k
L l L l L l L l L l
Lj lj LJ lj Ʇ ⌡ Lj lj LJ lj
/m/ M m M m M m M m M m
/n/ N n N n N n N n N n
Nj nj NJ nj Ŋ 𐑽 Ŋ ŋ NJ nj
/o/ O o O o O o ozki o (naglašeni ó) O o O o
/ɔ/ Ô ô 𐐅 𐐭 široki o (nenaglašeni o, naglašeni ô ali ò)
/p/ P p P p P p P p P p
/r/ R r R r R r R r R r
/s/ S/Ş ſ S s S s S s S s
/š/ [ʃ] SH/ŞH ſh Š š Ш ш Ȣ ȣ Š š
/šč/ [ʃtʃ] Šč šč Ć ć ౻ ɰ Šč šč Šč šč
/z/ S s Z z 3 ȝ Z z Z z
/ž/ [ʒ] SH sh Ž ž 𝔛 𝔵 X x Ž ž
/t/ T t T t T t T t T t
/u/ V u U u U u U u U u
/i/ [ʏ] Y y Ü ü
V v V v V v V v V v
/c/ [ts] Z z C c Ƞ ƞ C c C c
/č/ [tʃ] ZH zh Č č Ч ɥ Ч ч Č č

Bohoričica

A B D E F G H I J K L M N O P R S/Ş SH/ŞH S SH T V V Z ZH

Metelčica

Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko. V rabi je bila od leta 1825 do 1833.

Metelko je svojo pisavo predstavil v knjigi Lehrgebäude der slowenischen Sprache. Novo pisavo je uvedel na pobudo slovničarjev, ki niso bili zadovoljni z do takrat uveljavljeno bohoričico. Na Metelka je še zlasti vplivala Kopitarjeva zamisel, da bi moral vsak glas imeti točno eno črko in obratno.

Metelko je za svojo pisavo določil naslednji abecedni vrstni red:

A B D E É F G H X I Ə J K L LJ M N NJ O Ô P R S Š Ć Z Ž T U V C Č

V nekaterih virih se zasledi navedek, da je Metelko manjkajoče črke prevzel iz cirilice, vendar že bežen pogled pokaže, da to ni res. Iz cirilice je prevzeta samo črka (za Č). Pri črkah Š in Ć opazimo nekaj podobnosti s cirilico (Ш, Щ). Črka Z je enaka kot v cirilici, vendar so jo takratni Slovenci bolj povezovali z nemško gotico. Ostale črke niso cirilici niti podobne in jih lahko štejemo za Metelkov lastni oblikovalski "dosežek". Zlasti zanimiva je črka C, ki ne ustreza nobeni drugi pisavi na svetu. V zgornji tabeli lahko opazimo tudi dve različni črki za glas h. Ker večina slovenskih narečij ne loči dveh različic glasu h, so nekateri pisci črko H opuščali.

Metelčica se je povprečnemu Slovencu tistega časa zdela po obliki čudna, da ne rečemo kar grda. Zato se je je hitro oprijel vzdevek krevljica. Poleg Metelka jo je uporabljalo le še pet vidnejših slovenskih piscev. Metelčica se ni razširila po Štajerskem, ker se je tam kar dobro uveljavila dosti preglednejša in preprostejša dajnčica.

Po slovenski abecedni vojni je bila metelčica leta 1833 dokončno prepovedana in kmalu potem so Slovenci soglasno sprejeli gajico.

Dajnčica

Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko. V rabi je bila od leta 1824 do 1839 – zlasti na vzhodnem Štajerskem.

Dajnko je svojo pisavo predstavil leta 1824 v knjigi Lehrbuch der windischen Sprache = Učbenik slovenskega jezika. Odločil se je zavreči prej uveljavljeno bohoričico in uvedel nov sistem za zapisovanje sičnikov in šumnikov. Sičnikom je dodelil iste črke (C, S, Z), kot jih je pozneje uporabljala tudi gajica, za šumnike pa je uvedel posebne znake. Poleg tega je uvedel tudi znaka za nj in za vzhodnoštajerski glas ü (ta dva znaka je po letu 1829 nehal uporabljati, ampak jo nadomestil z oznako y).

Dajnko je določil naslednji abecedni vrstni red črk:

A B C D E F G H I J K L M N Ŋ O P R S Ȣ Z X T U Y V Ч

Zunanje povezave in viri