Opombe k zvezdoslovni uri

Zvezdoslovna ura

Vhodni podatki / viri

Sončna ura

Nagnjenost polutnika glede na Sonce, oz. ravnino kroženja (kjer je α letni zasuk z začetkom poletnega sončevega obrata): \[\varphi=\arcsin(\sin23.5^{\circ}\cdot \sin(180^{\circ}-\alpha))\]

Letna številčnica

Leto je razdeljeno na 12 mesecev, zapisanih s slovenskimi poimenovanji.

Notranji trak črtic označuje dni in meje mesecev za navadno leto, zunanji pa za prestopno, ki ima en dan konec februarja več, zato so tudi dnevi od tam naprej zamaknjeni za enega naprej in se leto konča po mestu, kjer se začne to prestopno leto.
Pravilo za prestopna leta pa je tako: prestopno je vsako leto, ki je deljivo s 4, razen če je deljivo tudi s 100. Če pa je deljivo tudi s 400, je ponovno prestopno.

Leto (zvezdoslovno - torej čas, ki je potreben, da Zemlja enkrag obkroži Sonce) namreč ni dolgo točno 365 dni, ampak, kot smo privzeli za to uro, 365.2425 dni, na koncu leta ostane še 0.2425 dneva, kot je razvidno z ure.

Letna številčnica je zasukana tako, da je spodaj zimski obrat, desno spomladansko enakonočje, zgoraj poletni obrat in levo jesensko enakonočje (kar je vse označeno z zima, pomlad, poletje, jesen, in črtnimi oznakami). Posledično je spodnja četrtina kroga zima, desna pomlad, zgornja poletje in leva jesen.
K zasuku bi lahko bila prišteta še zamuda koledarskega začetka leta za astronomskim, vendar bi največji zamik znašal le en dan, torej manj kot stopinjo, kar ne bi imelo opaženega učinka:
zamuda = trenutnoLeto * 0.2425 - (trenutnoLeto - 1) / 4 + (trenutnoLeto - 1) / 100 - (trenutnoLeto - 1) / 400

Letni sklop

Letni sklop je del ure, ki se vrti s hitrostjo enega obhoda na leto; torej s svojim gibanjem kaže dan v letu na letni številčnici. Za kazalec je vzeto kar Sonce.

Urna števičnica

Urni prikaz je 24-uren, kakor mora biti, saj urni kazalec (rdeče barve) na tej uri prikazuje vrtenje Zemlje okoli svoje osi, oz. zemljepisno širino/višino izbranega položaja na Zemlji glede na Sonce. Ker se Zemlja (gledano s severnega tečaja - kot običajno) vrti v pozitivni smeri (oz. nasprotni smeri (običajnega) urnega kazalca), se tudi kazalci na tej uri vrtijo v pozitivni smeri. Zemljepisna dolžina izbranega položaja je označena z drugo rdečo črto, ki je sklenjen v krog.

Z rumeno črto je urna številčnica razpolovljena, tako da prikazuje poldan na eni strani in polnoč na drugi.

Napisana je vsaka druga ura, kar olajša razbiranje minut - med vsako napisano uro je torej še vedno 5 minut (in ne 2,5), tako kot pri običajni 12-urni uri, ki smo jo bolj vajeni. Enako kot za minute seveda velja tudi za sekunde (ker jih je v nadrejeni enoti minuti prav tako 60 - sta v enakem 60-iškem številskem sistemu).
Krajših črtnih oznak je tako na uri 60; daljše pa označujejo še neoznačene ure (12 ur), ki padejo med minutne/sekundne oznake (število 60 namreč ni celoštevilsko deljivo s 24; 60/24=2,5).

Prelom dneva/noči

Luna

Luna kroži okoli urne številčnice glede na čas v luninem mesecu.

Možen prikaz Lune je tudi lunina mena, kot jo vidimo z Zemlje, katere spodnji del je obrnjen proti središče urne številčnice (saj ta predstavlja Zemljo, s katere opazujemo Luno in se vidi ta mena).

Določitev prikaza lunine mene

Slika prikazuje Zemljo (zelenomodra) in Luno (bela) od zgoraj. Sonce je daleč preko zgornjega roba, tako oddaljeno, da so žarki v bistvu vzporedni; mejo osvetljenosti Lune prikazuje rumena črta. Zelena črta je premica skozi središča Zemlje in Lune; oz. položaj Lune okoli Zemlje, torej čas v mesecu. Izgled osvetljenosti Lune, kot je vidna z Zemlje (mene) se določi s pomočjo rdeče črte, ki je vzporedna zeleni, ter seka presečišče tlorisne osvetlitve (rumena črta) z robom Lune. Tako dobimo lok med presečišči zelene črte z Luninim obodom in sredino rdeče črte.

Za odmik loka mene od roba lune (odmik rdeče črte od bližje ležečega roba Lune) je uporabljena enačba:

x = r * cos(φ % 90°), kjer je r polmer prikaza Lune, kot φ kot Lune v svojem kroženju okoli Zemlje, % pa je modulus (računanje ostanka pri deljenju z nekim številom).

Stransko okno

Za sončne vzhode, zahode, zore, mrake, poldneve in polnoči glej razlago pojmov pri Dnevnem sklopu.

Zlata ura (prevod je dobeseden iz ang. Golden hour): obdobje dneva kmalu po sončnem vzhodu ali pred sončnim zahodom, ko je Sonce nizko na nebu (med 6° pod in 6° nad obzorjem - po tej opredelitvi se zlata ura začne z meščansko zoro/mrakom), zato mora sončna svetloba prebiti večjo debelino ozračja, v katerem se barve višjih frekvenc (modri odtenki) razpršijo, do tal pa pridejo toplejše, bolj rdečkaste in zlato-rumene barve. Zlata ura je večjega pomena za fotografe. Čas zlate ure ni nujno 6o minut, temveč je odvisen od zemljepisne višine in letnega časa - najkrajša je ob enakonočju in na ekvatorju, najdaljša pa na polih, kjer poleti traja tudi do nekaj tednov.

Višina Sonca in Lune: kot med obzorjem in položajem Sonca/Lune. Ko je opazovano telo na obzorju je kot enak 0°, ko je v nadglavišču 90°; ko opazovano telo ni vidno (za Sonce je to ponoči), je kot višine negativen.

Kotni odmik (azimut) Sonca in Lune: ker se nahajamo na severni polobli, Sonce vidimo vedno na južni polovici obzorja, zato je za izhodišče odmika vzet jug, ne sever. Na jugu je torej odmik 0°, proti vzhodu (dopoldne) je pozitiven, proti zahodu (popoldne) pa negativen.

Paralaktični kot Lune: kot med pravokotnico na Zemljino površje v gledišču in ravnino Luninega kroženja. Kot je tako enak 0°, ko gre Luna skozi nadglavišče.

Kot Lune: središčni kot osvetljenega kraka lune, računano vzhodno od severne točke diska; luna je rastoča, če je kot negativen, in pojemajoča, če je pozitiven

Mena Lune: lunin obhod; vrednost se giblje od 0,0 do 1,0:

0,00mlaj
0,00 - 0,25rastoči srp
0,25prvi krajec
0,25 - 0,50rastoča Luna
0,50ščip / polna luna
0,50 - 0,75upadajoča Luna
0,75zadnji krajec
0,75 - 1,00upadajoči srp
Zemljevid zvezdnega neba

Obzorje trenutno vidnega neba (v Sloveniji) je označeno z belim ovalom, kjer so označene tudi strani neba.

Ravnina osončja (ekliptika) je označena z rdečim krogom.

Na letna številčnici je z rumenim kazalcem označeno, kje je jug obzorja ob 12-ih tistega dne, oz. za kateri dan v letu drži prikazano vidno zvezdno nebo.

Urna številčnica se obrača glede na zgoraj omenjeno pravilo, torej da je ura 12 (z dodatnim rumenim kazalcem) poravnana z ustreznim dnevom v letu. Jug Obzorja (z dodatnim modrim kazalcem) je poravnan z ustrezno uro.

Na mreži so označeni Zemljin polutnik (ekvator) (0°) vzporedniki in poldnevniki preslikani na nebesno kroglo. Kot središčna točka je označena Zemljina os, okoli katere se (navidezno) vrti zvezdno nebo.

Rimska cesta je označena kot temenjše sivobarvno območje.

Z zemljevidom zvezdnega neba je mogoče določiti tudi sončni vzhod in zahod. Ob sončnem vzhodu/zahodu točka na ravnini osončja, ki ustreza določenemu dnevu v letu, leži točno na obodu obzorja; oz. se črti obzorja in ravnine osončja stikata v točki, ki ustrezna trenutnemu dnevu v letu.

Zunanje povezave in viri