J. R. R. Tolkien leta 1916 J. R. R. Tolkien v starejših letih

John Ronald Reuel Tolkien

3. prosinec 1892 - 2. vinotok 1973

Tolkien Estate logotip Podpis J. R. R. Tolkiena

Dela

Dela, objavljena po smrti

Slovenski prevodi


Tolkienov svet

Pisave

Sarati ‚ÖFÖ"Ô

Splošni soglasniki
zaporniki ÑZ p Ñ_ b Ñ" t Ñ% d
priporniki Ñ[ f Ñ` v ÑÊ h
nosniki ÑP m ÑÀ n
tekoči
(ang. liquid)
ÑF r Ñ? l Ñz ʀ Ñy ʟ
drsniki Ѻ ʍ ѹ w Ñ» j ѽ ç
Splošni samoglasniki
ÒÑ
ÔÑ
i ÔÑ
èÑ
e ÒÑ
èÑ
ə ×Ñ
ÖÑ
æ ÖÑ
×Ñ
a ÜÑ
ÞÑ
o ÞÑ

ÜÑ
u
Smer pisanja
Poravnava

Iz Tolkienovih zapisov ni razvidno, ali gre pri rabi vodilne črte za ločevanje med knjižno in drugo rabo.

Ne glede na smer pisanja, je sarat vedno obrnjen z isto stranjo k vodilni črti in naslednjemu, oz. predhodnjemu saratu (to pomeni, da so sarati pri pisanju od leve proti desni zrcaljeni glede na pisanje od desne proti levi).

Ločila
Zgodnji način

Za zapisovanje angleščine.

Soglasniki
zaporniki ÑZ p Ñ" t Ñd k
Ñ_ b Ñ% d Ñe g
priporniki Ñ[ f ѱ θ Ñi
Ñ
s Ñp ʃ Ѿ h
Ñ` v ѳ

Ñ·
ð у z Ñs ʒ
nosniki ÑP m ÑÀ
Ñ+
n ÑT

ÑV
ŋ
drsniki ѹ w Ѻ (h)w
(when)
Ñ» j
tekoči
(ang. liquid)
ÑF r Ñ? l
zlitniki in sklopi Ñ# t͡ʃ Ñ st Ñüd ks Ñþ? lz
Ñ& d͡ʒ
Samoglasniki
ÔÑÈ i ÔÑ» ÞÑÈ u Þѹ
èÑÈ e / ɛ ÖÑÈÒ ə ÜÑÈ o / ɔ äÑÈ
ÜÑÌ
oː / ɔː
×ÑÈ æ ÒÑö ɜː ÖÑÈ a / ɑ ÖÑË
ÖÑÈ×
ÖÑÈ
aː / ɑː
Glasoslovni način

Za zapisovanje angleščine, stare angleščine in goldogrinščine (iz. ang. Goldogrin)

Ta način temelji na največ Tolkienovih zapisih (od česar jih večina opisuje pisavo in niso pravi zapisi v saratiju).

Glasoslovni način se deli na tri različice (glede na določena znamenja in posebne glasove):

Za glasoslovno način bo tu privzeta tretja različica kot najbolj izpopolnjena.

Soglasniki
zaporniki
ÑZ p
Ñ8 p (→ps)
Ñ" t Ñh t͡s (→s)
Ñp t͡ʃ
Ñ# t͡ʃ (→k; le v 2. raz., napaka?)
Ñ# k (→t͡ʃ)
Ñ$
Ñd kʷ (→φ)
ѱ

Ѷ
kʲ / tʲ / c
Ñ_

ÑV
b Ñ%
Ñ
d Ñl d͡z Ñs d͡ʒ Ñ& g
Ñ'
Ñe gʷ (→β)
ѳ

Ñ·
gʲ / dʲ / ɟ
nesičniški priporniki
Ñd φ (→kʷ)
Ñ]
Ñ^
φ
Ñ[ f
Ñ\ f (→θ)
Ѫ
ѯ
θ
Ñ\ θ (→f)
Ñ ç
Ñ£

Ѥ
Ñ
ç (→ʒ)
ј ç (→xʷ)
Ñn x (→s)
Ñ x
Ño
ј xʷ (→ç)
ÑË h
Ñ‚ h (→s)
Ñe β (→gʷ)
Ñb
Ñc
β
Ñ` v
Ña v (→ð)
Ña ð (→v)
Ñ«
Ñ°

ÑX
ð
Ñ¥
Ñ
ʝ
Ñš ʝ (→ɣʷ)
Ñq ɣ (→z)
Ñ ɣ
Ñr ɣʷ
Ñš ɣʷ (→ʝ)
sičniški priporniki
Ñ s
Ñh s (→t͡s)
Ñg
Ñn
s (le v 2. raz.; →x)
Ñ¡ s (→z)
Ñw -s (končni; →ks)
ÑB s
Ñ¢
Ñ
ʃ
Ñp ʃ (le v 2. raz.; →t͡ʃ)
Ѧ z
Ñi z (→sk)
Ñq z (le v 2. raz.; →ɣ)
ѧ

ÑS
z
Ñx -z (končni; →gz)
у z
Ñ¡ z (→s)
у z Ѥ
Ñ

Ñ£
ʒ (→ç)
nosniki
ÑR
ÑQ m̥ (→ŋ)
ÑŽ
ÑÃ
ÑÒÀ
ÑÒ+
ÑT

Ñ-
n̥ (→ŋʷ)
ÑÁ n̥ (→ŋ)
ь
ÑŠ
ÑÒ‰
ɲ̊
Ñ ɲ̊ (→ʝ)
ÑÒ, ŋ̊
Ñ, ŋ̊ (→ŋʷ, n̥)
Ñ. ŋ̊ʷ (→ŋʷ)
ÑP m
ÑÀ
Ñ0
n
Ñ+
Ñ9
-n (končni; →ŋ)
Ñ
Ѩ
Ñ
nʲ, ɲ
Ñ+
Ñ9
ŋ (→n)
ÑQ ŋ (→m̥)
Ñ,
Ñ:
ŋ (→ŋʷ)
ÑÁ ŋ (→n̥)
Ñ, ŋʷ (→ŋ̊, ŋ)
Ñ;
Ñ-
ŋʷ (→n̥)
Ñ. ŋʷ (→ŋ̊ʷ)
ÑÄ
ÑU
ŋʷ
polglasniki, drsniki Ѽö ɥ̊ ѽ Ѻ
Ѽ ɥ Ñ» j, ɪ̯ ѹ
Ѹ
w, ʊ̯
tresavci
ÑG
ÑH
ÑJ r̥ (→rʲ)
ÑK
ÑL
r̥ʲ Ñ{ ʀ̥
ÑF r
ÑI
ÑJ rʲ (→r̥)
Ñz ʀ
obstranski glasovi
ÑM l̥ (→ʎ)
Ñ4
ÑN
ÑE
ÑÒ5
ÑÒ6
Ñ7
ÑD
ʎ̥, l̥ʲ Ñ
Ñ|
ʟ̥
Ñ? l
Ñ@
Ñ5
Ñ6
Ñ3
ʎ, lʲ
ÑM ʎ, lʲ (→l̥)
Ñy ʟ
sklopi Ñ8 ps (→p) Ñw ks (→s) Ñv st Ñi sk (→z)
Ñx gz Ñ} zd Ñj zg
Posebna soglasniška znamenja
òÎÑ"Õ tt Dvojni/dolgi soglasniki
Ena možnost je označevanje z dvojnima pikama pod saratom, vendar je to enako samoglasniškim znamenjem za e/i, ki so v nekaterih primerih pod saratom (glej samoglasnike).
ÎòÑ% dd Druga možnost je označevanje z ravno črtico, vzporedno z vodilno črto, nad ali pod saratom.
V 3. različici je to isto znamenje uporabljeno za dolge samoglasnike.
òÎÑ% did Tako je mogoče označiti tudi samoglasnikim med dvema enakima soglasnikoma, tako, da se samoglasniško znamenje umesti med sarat, oz. vodilno črto in podvojevalno znamenje.
òÎÑZë mp Predhodni nosnik, izgovorjen na istem mestu kot sledeči zapornik (npr. mp/mb, nt/nd, ŋk/ŋg)
òÎÑĠ st/zt Predhodni (sičniški pripornik) s/z
Označen je z dvojnima črticama na zadnji strani sarata
òÎÑġ ts/tz Sledeči (sičniški pripornik) s/z
Označen je s kljuko na sprednji strani sarata.
Samoglasniki
ÒÑÈ i, ɪ (→ə)
ÔÑÈ
èÑÊ
i, ɪ (→ɛ)
ÎìÑÈ

ÞÕÑÈ
y ÞÑÈ u
ÒèÑÈ e
ÎðÑÈ ø, œ (→ɔ)
ÜÕÑÈ ø, œ
ãöÑÈ o
ÔÑÈ e, ɛ (→i)
èÑÈ e, ɛ (→ə)
âÑÈ e, ɛ
ôÑÈ ə, ʌ
èÑÈ ə, ʌ (→ɛ)
ÒÑÈ ə, ʌ (→i)
ÜÑÈ o, ɔ
ØÑÈ æ
ÖÑÈ æ (→a)
ÖÑÈ a, ɑ (→æ) ÎðÑÈ ɔ (→ø)
Dolgi samoglasniki
ÒóÑÈ

ÎÕÑ»
ÎÕÑÈÕ

èèÑÊ
iː, ɪː ìóÑÈ

ÞÕÑË

æÕÑÈ

ÞÕÑ»

ÞÕѼ
ÞóÑÈ
ÎæÑÈ

ÎÞѹ

ÎÞÑÈß
ÒèÑË ðóÑ
ÜÕÑË
äÕÑ
ÜÕÑ»Ó
øː, œː ÎãöÑË
ÔóÑÈé
ÎèÑË
ÎàÑÊ
eː, ɛː èóÑÈ
ÎÒÑË
ÎÒÑÈÒ
ÎÎÑÊ
əː, ʌː ÜóÑÈ
ÎäÑÈ
ÎÜÑË
ÎÜÑÈÝ
oː, ɔː
ØóÑÈ
ÎØÑÈÙ
ÎØÑË
æː ÖóÑÈ
ÎÖÑÈØ
ÎÞÑÊ
aː, ɑː ÎðÑÈð
ÎðÑË
ɔː

Kot je razvidno, je glavni način označevanja dolgega samoglasnika v tretji različici ta, da se na vrhu sarata postavi ravna črta (v R11 se enako ločevalno znamenje uporablja za označevanje podvojenega soglasnika). V prvi in drugi različici so za označevanje dolgega samoglasnika uporabljeni drugi načini. Dolgi [i:] in [u:] je označen z ločevalnim znamenjem na saratu za [j] in [w]. Sarat za [h] ÑËse pogosto uporablja tudi kot nosilec dolgega samoglasnika.

Drug način je podvojitev samoglasniškega znamenja: kadar se znamenje postavi na vrh naslednjega soglasnika, se ponovi na dnu predhodnega soglasnika. Kadar se znamenje zapiše na vrhu predhodnega soglasnika, bi se drugo morda lahko dodalo na dnu istega sarata, čeprav za to nimamo primerov. Upoštevati je treba, da je znamenje z dvema pikama, ki označuje [e] ali [i], enak znamenju za označevanje dolgih soglasnikov in je vedno zapisan na dnu saratov.

vsi ti načini označevanja dolgih samoglasnikov se pojavljajo tudi v zgodnejših ali poznejših načinih, nekateri pa v obeh (prim. Zgodnji in Pozni način).

Dvoglasniki

V glasoslovnem načinu se dvoglasniki pišejo na dva različna načina.

Pri padajočih, zaključnih dvoglasnikih se prvi element lahko zapiše s samoglasniškim znamenjem, drugi pa s saratom, ki predstavlja polglasnik - sprednji samoglasnik [ɪ] se zapiše z enakim saratom kot [j], zadnji samoglasnik [ʊ] pa z enakim saratom kot [w].

Drugi način je zapis dvoglasnika kot dveh zaporednih samoglasnikov. To je edini potrjeni način zapisa središčnih dvoglasnikov. V opisu v Preglednici Rúmilovega načina je prvi samoglasnik zapisan na vrhu nosilca, drugi pa na dnu istega nosilca. V zgodnjejših opisih (ki pripadajo prvi različici) je nakazano, da je tam, kjer so samoglasniškaa znamenja postavljena na vrh naslednjega soglasnika, je prvi samoglasnik v dvoglasniku zapisan na dnu predhodnega sarata. V nobenem od znanih dejanskih besedil dvoglasniki niso navedeni na ta način. V srednjeangleškem primeru besedila sta obe samoglasniški znamenji postavljeni na vrh sarata, pri čemer je prvi samoglasnik na koncu.

V Preglednici Rúmilove abecede in Preglednici rúmilovega načina je glasovno zaporedje [ɪu] (kot u v angleški rabi) zapisano z znamenjem, ki združuje znak za [u] z zrcalno različico sarata za [j].

ÖÑ»

ÖÑÈ
ÎÑ»Ó

ÖÑÈÕ

ÕÑÈ
èÑ»

èÑÈÕ
ÜÑ»

ÜÑÈÕ
Öѹ

ÖÑÈ
ÎѹÓ

ÖÑÈß
èѹ

èÑÈß
Üѹ

ÜÑÈß
ÜèÑÈ eo ÎÕÑÈØ

ÖèÑÈ
ea
ÞìÑÈ ɪu æìÑÈ ɪuː
Pozni način

Za zapisovanje angleščine.

V tem načinu so zapisana zadnja daljša Tolkienova besedila zapisana v saratiju. Je mnogo bolj soroden tengvarju kot ostali saratski načini.

Soglasniki

Zatemnjeni sarati so nepotrjeni.

zaporniki ÑZ p Ñ" t Ñp k
Ñ_ b Ñ% d Ñt g
priporniki Ñ[ f Ñ\ θ Ñn s Ñ
ÑŸ
ʃ ⟨sh⟩ ÑË h
Ñ` v Ña

Ñ«
ð Ñq
Ñw
z у ʒ
nosniki ÑP m ÑÀ n ÑQ ŋ ⟨ng⟩
drsniki ѹ w Ѻ (h)w ⟨wh⟩ Ñ» j
tekoči
(ang. liquid)
ÑF r Ñ? l
zlitniki in sklopi Ñh t͡ʃ ⟨ch⟩
Ñi d͡ʒ ⟨j⟩
Soglasniška premena
ÎòÑ% nd Predhodni nosnik je označen z valovito (tu je zapisana ravna) črto na vrhu sarata. Pozna oblika potrjuje le, da znamenje označuje predhodni n pred d in t, vendar drugi načini kažejo, da lahko označuje kateri koli nosnik izgovorjen na istem mestu kot sledeči zapornik (tj. n pred d ali t, m pred b ali p in ng [ŋ] pred g ali k.) Beseda and je vedno zapisana kot prednosni d.
ѹ
ø
ws ù
ѹ
sw Predhodni (sičniški pripornik) s/z je označen z dodanim lokom na saratu. Postavitev loka je precej svobodna; a če je postavljen na zadnji del sarata, se izgovarja pred saratom, če pa je na sprednji del sarata, se izgovarja za njim.
Ñ%
ü
dz ý
Ñ%
zd Sledeči (sičniški pripornik) s/z je označen z dvema kratkima, vzporednima črticama, ki sta pritrjeni na sarat. Za pritrditev veljajo enaka pravila kot za zgoraj navedeno znamenje [s].
Samoglasniki

Samoglasniška znamenja so vedno nameščena na vrhu sarata, razen znamenja za polglasnik (ang. schwa) /ə/, ki je vedno nameščno na dnu. Samoglasnik se vedno izgovarja pred soglasnikom, na katerega je vezan. Izjema je beseda ⟨the⟩, ki se dosledno piše, kot da je samoglasnik pred soglasnikom (kar omogoča, da se beseda zapiše samo z enim saratom).

ÒÑÈ i ÔÑ» ÜÑÈ u Üѹ
èÑÈ e / ɛ ÖÑÈÒ ə ÞÑÈ o / ɔ æÑÈ oː / ɔː
×ÑÈ æ ɜː ÖÑÈ a / ɑ aː / ɑː

Kot je razvidno iz preglednice, za dolge /eː/, /æː/, /aː/ ali /əː/ ni potrjenih nobenih oznak. Morda nobeden od teh ni nujno potreben za pisanje angleščine.

Nenaglašeni samoglasniki, ki se v angleščini običajno izgovarjajo kot polglasniki, se v pisavi saratiju pogosto, vendar nedosledno, ne upoštevajo. V virih je na primer beseda kingdom vedno zapisana z znamenjem za polglasnik, ki označuje izgovor končnega o, medtem ko je v besedi heaven zadnji e sistematično izpuščen.

kratki nosilec v pozni obliki ima obliko kratke črtice, ki poteka vzporedno s črto È. Dolgi nosilec pa se ne uporablja.


Tengvar 1$x#6

Pisava se imenuje tengvar (iz. ang. Tengwar), kar je kvenjski izraz za črke. Tengva (iz. ang. tengwa) namreč v kvenjščini pomeni črka, tegvar (iz. ang. tengwar) pa je množinska oblika besede tengva.
V sindarinščini pa se pisava imenuje Tîw, kar zopet pomeni črke in je množinska oblika besede têw, kar pomeni črka.

Izvirna Tolkienova preglednica kirta v Dodatku E Gospodarja Prstanov
Tolkienova Qenya abeceda iz l. 1931.
témar - serije
Tincotéma Parmatéma Calmatéma Quessetéma
način \ mesto zobniki ustniki mehkonebniki ustnično-mehkonebniki
tyeller - rodovi nezveneči zaporniki 1 q a z
tinco parma calma quessë
zveneči zaporniki 2 w s x
ando umbar anga ungwë
nezveneči priporniki 3 e d c
súlë formen harma / aha hwesta
zveneči priporniki 4 r f v
anto ampa anca unquë
nosniki 5 t g b
númen malta ñoldo ñwalmë
~ drsniki 6 y h n
órë vala anna vilya
razdaljšane tengve nezveneče ! Q A Z
razdaljšan tinco razdaljšan parma razdaljšan calma razdaljšan quessë
zveneče @ W S X
razdaljšan ando razdaljšan umbar razdaljšan anga razdaljšan ungwë
dodatne tengve 7 u j m
rómen arda lambe alda
8 I k ,
silme silme nuquerna essë essë nuquerna
9 o l .
hyarmen hwesta Sindarinwa yanta úrë
] ½ ` ~
osse halla telco ára
Številke
ð ñ ò ó ô õ ö ÷ ø ù ú û
munta min atta neldë canta lempë enquë otso toldo nertë quain minquë
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Številke se v tengvarju lahko zapisujejo v desetiškem sistemu, vendar pogosteje v dvanajstiškem. Za ločevanje so števila v desetiškem označena s piko ali črto nad števkami (npr.1210 ò™{ñ{ ali ò%™ñT), v nasprotnem primeru je število v dvanajstiškem sistemu. Števila se pišejo od enic naprej, pri tem pa se pod enico zapiše krogec, če je število večmestno (npr.10012 ð¨ðñ).

Ločila

Ločil v tengvarju ni mogoče enoznačiti z latiničnimi.

V tengvarju je presledek za in tudi pred ločilom.

Spodnja preglednica prikazuje, kako so zapisana ločila v nekaterih pomembnejših besedilih v tengvarju. Znak ⟨¶⟩ označuje, da se ločilo nahaja na koncu odstavka.

º = - ˆ -= =-= -- Â ¬ 1 «1» Á À
vejica vejica , podpičje, dvopičje pika, podpičje, vejica, dvopičje dvopičje pika, konec odstavka pika, dvopičje, konec odstavka pika, konec odstavka konec odstavka podpičje pomišljaj, dvopičje oklepaj/zaklepaj oklepaj/zaklepaj klicaj vprašaj ⟨in⟩
, , ; : . ; , : : . .¶ . : ; - : () () ! ? &
Tengvar v sindarinščini
Gondorski način

Gondorski način se zapisuje v načinu ómatehtar, kjer so samoglasniki kot tehte na vrhu naslednjega soglasnika.

Samoglasniki
kratki `C a /a/ `V e /e/ `B i /i/ `N o /o/ `M u /u/ `× y
dolgi ~C á, â /aː/ ~V é, ê /eː/ ~B í, î /iː/ ~N ó, ô /oː/ ~M ú, û /uː/ ý, ŷ
Dvoglasniki
lE ae /ae/ lY oe /oe/ hE ai /ai/ hF ei /ei/ hU ui /ui/ yE au /au/
Preglednica
1 t /t/ q p /p/ a z c, k /k/
2 d /d/ w b /b/ s x g /g/
3 th /θ/ e f, ph /f/ d c ch
4 dh /ð/ r v, f f v
5 n /n/ t m /m/ g b ng /ŋ/
6 -r (končni) /ɾ/ y h i (drsni) * /i, j/ n w-
7 r (nekončni) /r/ u rh- (vedno začetni) [r̥] (nezveneči) j l /l/ m lh- (vedno začetni) [l̥] (nezveneči)
8 s /s/ I s /s/ k ss /z/ , ss /z/
9 h /h/ o hw /w ʍ/ l e (drsni) . u (drsni)
š mh
Soglasniška premena
Beleriandski način

Beleriandski način se zapisuje v t.i. polnem načinu, kjer so samoglasniki zapisani z ločenimi tengvami.

Samoglasniki
kratki ] a /a/ l e /e/ ` i /i/ h o /o/ . u /u/ I y
dolgi ]R a /aː/ lR e /eː/ `V î /iː/ hR o /oː/ .R û /uː/ IR y
Dvoglasniki
ae /ae/ oe /e/ ai /i/ ei /o/ ui /u/ au, aw
Preglednica
1 t /t/ q p /p/ a c, k /k/ z
2 d /d/ w b /b/ s g /g/ x
3 th /θ/ e f, ph /f/ d ch /k/ c
4 dh /ð/ r v, f f v
5 nn /nː/ t mm /mː/ g ng /ŋ/ b
6 n /n/ y m /m/ h o /o/ n w-
7 r /r/ u rh j l /l/ m lh
8 s /s/ I y k ss , ss
9 h /h/ o hw /w ʍ/ l e /e/ . u /u/
] a /a/ ½ ` i /i/ ~ i- /i/
Soglasniška premena
Kvenjski način

Kvenjščina se zapisuje v načinu ómatehtar, kjer so samoglasniki kot tehte na vrhu predhodnega soglasnika.

kratki `C a /a/ `V e /e/ `B i /i/ `N o /o/ `M u /u/
dolgi ~C á /aː/ ~V é /eː/ ~B í /iː/ ~N ó /oː/ ~M ú /uː/
Dvoglasniki
lE ai /ai/ lY oi /oi/ lU ui /ui/ .G iu /iu/ .F eu /eu/ .D au /au/
1 t /t/ q p /p/ a c /k/ z qu
2 nd w mb s ng x ngw
3 th > s /θ > s/ e f /f/ d -h c hw
4 nt r mp f nc v nqu
5 n /n/ t m /m/ g ñ > n b ñw > nw
6 -r /r/ y v /v/ h /ɤ > ø/ * n w (> v)
7 r- /r/ u rd j l /l/ m ld
8 s /s/ I s /s/ k ss , ss
9 h- /h/ o l -i /i/ . w
] ½ h (pred /l/ ali /r/) ` [kratek sam. nosilec] ~ [dolg sam. nosilec]
Angleški način
kratki `C a /a/ `V e /e/ `B i /i/ `N o /o/ `M u /u/ `[ y * /i/ `Ë [nemi e] //
dolgi ~C á /aː/ ~V é /eː/ ~B í /iː/ ~N ó /oː/ ~M ú /uː/

Samoglasniki se v angleškem načinu zapisujejo kot tehte na naslednjem seoglasniku (tengvi), nemi e (običajno na koncu besed) pa se označi s piko pod predhodnim soglasnikom (tengvo; npr. there 46VÊ).

Podvojeni samoglasniki se lahko zapisujejo kot dve tehti, vsaka na svojem nosilcu (npr. foot e1NY), ali kot podvojena tehta na tengvi (npr. foot e`N`N1).

Dvoglasniki
hE ai /ai/ hF ei /ei/ hY oi /oi/ hU ui /ui/
yE au /au/ yF eu /eu/ yG iu /iu/ yY ou, ow /ou/
]F ae /ae/ `CË ea /ea/ `NË oe /oe/
1 t /t/ q p /p/ a ch /tʃ/ z c, k (ch) /k/
2 d /d/ w b /b/ s j /d͡ʒ/ x g /g/
3 th /θ/ e f /f/ d sh /ʃ/ c ch (ck) * /k/
4 th /ð/ r v /ʋ v/ f ⟨g⟩, ⟨s⟩ /ʒ/ v gh /g/
5 n /n/ t m /m/ g b ng /ŋ/
6 -r,
r-[sog.]
/ɾ/ y w /w, ʍ/ h y * /i/ n
! th /t/ Q ph /f/ A Z ch (ck, qu) /k/
@ ⟨the⟩ /ðə, ði:, ði/ W ⟨of⟩ /ɒv, əv/ S X (nemi) gh //
7 r-[sam.] /r/ u j l /l/ m ll
8 s * /s/ I s *, c /s/ k z (s *) /z/ , z (s *) /z/
9 h /h/ o wh /w ʍ/ l y * /j/ . w /w u/
] ea /ea/ ½ (nemi) h * ` ~
Soglasniška premena
Bližnjice
⟨and⟩ 2{È 2{ (dve različici)
⟨of⟩ W
⟨the⟩ @
⟨of the⟩ W"
⟨a/an⟩ ñ tengva za 1 (uporabljeno v Mazarbulovi knjigi)
⟨on⟩ h anna s črtico (uporabljeno v Kraljevem pismu, le v polnem načinu)
⟨in⟩ `V[ elwe s črtico
Različice angleškega načina
J. R. R. Tolkien Christopher Tolkien
mehki ⟨g⟩ (npr. v age) ungwë x anga s
⟨wh⟩ zasukan formen e
⟨ea⟩ `VÓ
samoglasniški ⟨y⟩ `[ `B ali h
nosniška ⟨nd⟩ in ⟨nt⟩ 2{ in 1[ 52 in 51
yanta l dvoglasniki končujoč na -e dvoglasniki končujoč na -i
dvoglasniki končujoč na -u vala y úrë .
dvojni o ⟨oo⟩ dvojno na svojem nosilcu `N`N en na dolgem nosilcu ~N
nemi ⟨h⟩ (npr. v John, Christopher) hyarmen 9 in hwesta c ali razdaljšana quessë Z halla ½
⟨s⟩ vedno silme 8 včasih z osse ]
zveneči ⟨s⟩ /z/ esse k silme 8
končni -⟨s⟩ sa-rince `_ silme 8
beseda ⟨to⟩ 1`N 1}
Slovenski način

⇒ Glej tudi Glasoslovje slovenščine

Slovenski način izhaja iz angleškega. Veliko tengv iz angleškega načina se v slovenskem ne uporablja, ker slovenščina nima pripadajočih glasov; po drugi strani pa ima glasove, ki jih v angleščini ni, zato je treba angleški način v nekaterih primerih prilagoditi. Ker to ni Tolkienov način, obstaja več različic slovenskega načina (prav tako kot za druge jezike, ki nimajo svojega/tolkienovega načina).

Samoglasniki

V slovenščini se več besed konča na samoglasnik (med drugim večina končnic pri sklanjanju), kot pa začne; zato je v slovenskem načinu smiselno, da se tehte za samoglasnike pišejo na predhodni tengvi. Poleg tega je pomembneje, če samoglasnik stoji za soglasnikom (kot pa pred), ker na soglasnike vpliva glas za njimi, samoglasniki pa se nasprotno večinoma ne premenujejo. Samoglasnike se piše na predhodni tengvi tudi v kvenjskem načinu.
Vendar pa posledično razbijemo dvoglasnike. Ti so v kvenjskem načinu sicer še vedno pisani skupaj, a je to po mojem mnenju precej nedosledno (pri dvoglasnikih namreč tako velja drugačno pravilo - samoglasniki so pisani na naslednjo tengvo). Zato je vseeno bolje ostati pri angleškem načinu zapisovanja samoglasnikov na naslednjo tengvo, kljub temu, da zapis postane bolj „razvlečen“ in posledično (vsaj nekaterim) „grši“.
V slovenskem načinu se običajno piše samoglasnike na predhodno tengvo; ampak meni se zdi pomembneje ohraniti dvoglasnike, zato predlagam pisanje na naslednji tengvi, kot v angleškem načinu.

Poglasnik /ə/ se v slovenskem načinu že uveljavljeno zapisuje s tehto, ki v angleškem načinu označuje nemi e, pa tudi polglasnik, torej s piko pod tengvo - `Ë. V angleščini je smiselno zapisovati nemi e na predhodni tengvi, ker se običajno pojavlja na koncu besed; polglasnik pa se v slovenščini nasprotno nikoli ne pojavlja na koncu besed (razen pri črkovanju), se pa mnogo bolj navezuje na naslednji soglasnik, oziroma zliva z naslednjim samoglasnikom v dvoglasnik; zato je tehto polglasnika smiselno zapisati na naslednji tengvi, ne predhodni. Tako so posledično tudi primerno označeni zlogotvorni soglasniki (npr. zlogotvorni r ).

Angleščina pomensko ločuje med dolgimi in kratkimi samoglasniki, ne ločuje pa med širokimi in ozkimi samoglasniki. Pri slovenščini je to ravno obratno - pomensko ločujemo med širokimi in ozkimi samoglasniki, ne ločujemo pa (oz. čedalje manj) med kratkimi in dolgimi. Torej je smiselno zapisovanje dolgih samoglasnikov za angleški način prevzeti za ozke samoglasnike v slovenskem načinu (v slovenščini so lahko ozki le naglašeni samoglasniki, v angleščini pa so podobno lahko dolgi le naglašeni); torej, da so ozki samoglasniki (ozki /e/ in /o/) zapisani s podvojenimi tehtami. (Pravzaprav se v angleščini običajno podvojeni samoglasniki ⟨oo⟩ izgovarjajo /u/, ⟨ee⟩ pa /i/, torej pri podvajanju prihaja do ožanja/višanja samoglasnikov - čeprav večjega.)
Lahko bi se označeval tudi naglas, s pisanjem teht poudarjenih samoglasnik na dolge nosilce, vendar bi potem imeli težave z zapisovanjem naglašenih dvoglasnikov.

široki/navadni `C a /a/ `V e /ɛ/ `B i /i/ `N o /ɔ/ `M u /u/ `Ë e, ø polglasnik /ə/
ozki `VR é /eː/ `NY ó /oː/
Dvoglasniki

Dodana sta dvoglasnika /uuʷ/ in /əu/, ki ju v angleškem načinu ni.

hE ai, aj /ai/ hF ei, ej /ei/ hY oi, oj /oi/ hU ui, uj /ui/
yE au, av, al /au/ yF eu, ev, el /eu/ yG iu, iv, il /iu/ yY ou, ov, ol /ou/ yU uv, ul /uuʷ/ ev, el /əu/
Preglednica
1 t /t/ q p /p/ a č /tʃ/ z k /k/
2 d /d/ w b /b/ s /d͡ʒ/ x g /g/
3 /θ/ e f /f/ d š /ʃ/ c /k/
4 /ð/ r v /ʋ v/ f ž /ʒ/ v
5 n /n/ t m /m/ g b n /ŋ/
6 r /ɾ/ * y v /w, ʍ/ h j, i /i/ n
7 r /r/ * u j l /l/ m
8 s /s/ * I s /s/ * k z /z/ , z /z/
9 h /h/ o /w ʍ/ l j /j/ . /w u/
c [t͡s] *
Soglasniške prilagoditve Primer besedila v slovenskem načinu

(7. kitica Zdravljice, slovenske himne)

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

fr%`VR 5hE y8`B 57E2Y^`B =
z`B 97qR5$`VR 2aYzD1D 25# =
2`C z2Y^7Ê 85Y^1Ç`V 92Y^`B =
q7Rq7G IG 8r$R1`C w`NY q7x$55# =
2# 7lYzD =
q7IY1 w`NY y8zD =
5R r7zD = j$ 8IY2( w`NY tlRzD Á


Kirt elR0

Najzgodnejši kirt - Certhas
soglasniki 1 p 2 b 5 mh 6 m
8 t 9 d @ n
e k r g u ng
R r a l # % h/s g s/h h ss
samoglasniki l i S u z e b o
Kasnejše različice - Angerthas
Izvirna Tolkienova preglednica kirta v Dodatku E Gospodarja Prstanov
Tolkienova izvirna preglednica kirta za Angerthas Daeron in Angerthas Moria v Dodatku E Gospodarja Prstanov.
kerta Angerthas Daeron Angerthas Moria Angerthas Erebor
1 [p] p
2 [b] b
3 [f] f
4 [v] v
5 [ʍ] hw
6 [m] m
7 [sin.) [ṽ]
(kv.) [mb]
mh, mb /mb/ mb
8 [t] t
9 [d] d
0 [θ] th
! [ð] dh
@ [n] n /ʀ, ʁ, r/ r /r/ r
# [c⁽ȷ̊⁾]
[t͡ʃ]
ch (č) /tʃ, c/ ch (č) /tʃ/ ch (č)
$ [ɟj]
[d͡ʒ]
j (dž) /dʒ/ j (dž)
% [ç]
[ʃ]
sh (š) /ʃ/ sh (š)
q [ʝ]
[ʒ]
zh (ž) /ʒ/ zh (ž)
w [ɲj] ← [ɲɟj]
[nd͡ʒ]
nj (ndž) /z/ z /ks/ ks
e [k] k
r [ɡ] g
t [x] kh
y [ɣ] gh
u [ŋ] ŋ /n/ n
i [kv.) [kʷ₍w̥₎] kw /kʷ/ kw
o [kv.) [ɡʷw] gw /ɡʷ/ gw
p [kv.) [ʍ] khw /xʷ/ khw
Q [kv.) [w] ghw /ɣʷ/ ghw
W [kv.) [ŋɡʷw] ngw /ŋɡʷ/ ngw
E [kv.) [nʷw]←[ŋʷw] nw /nʷ/ nw
R [r] r /dʒ, ɟ/ j (dž) /ɡ/ g
T [r̥] j /ʒ/ zh (ž) /ɣ/ gh
s [l̥] lh /ɬ/ lh
a [l] l
d [ŋɡ] ng /nd/ nd
f [s] s /h/ h /s/ s
g [s] s /ʔ/ ʻ
h [sː] / [z] ss / z /ŋ/ ŋ
j /ŋɡ/ ng
k J [nd] nd /ndʒ/ nj (ndž) k ⟨ou⟩ ⟨ow⟩
l [i], [j] i, y /i/ i
A /j̊, ç/ hy
; /j/ y
S [u] u
D [uː] ū /uː/ û /z/ z
F [w] w
G L [y] ü
z [e] e
x [eː] ē /eː/ ê ⟨ee⟩
c [a] a
v [aː] ā /aː/ â
b [o] o
n M [oː] ō /oː/ ô n ⟨oo⟩
m < [œ] ö
, /n/ n
. [h] h /s/ s /h/ h
/ > /ə/
Z ? /ʌ/
X /ps/ ps
C /ts/ ts (c)
V /◌ʰ/ +h /◌ʰ/ +h
⟨[določno določilo (ang. the)]⟩
B &
: ⟨ll⟩
& ⟨ai⟩ ⟨ay⟩
* ⟨au⟩ ⟨aw⟩
( ⟨ea⟩
K ⟨eu⟩ ⟨ew⟩
î ⟨oa⟩
Angerthas Daeron
ustniki 1 2 3 4 6 7
p b f v m mh, mb
[p] [b] [f] [v] [m] (sin.) [ṽ]
(kv.) [mb]
zobniki ~ dlesniki 8 9 0 ! @ k J
t d th dh n nd
[t] [d] [θ] [ð] [n] [nd]
sprednjenebniki # $ % q w
ch j sh zh nj
(nol.) [c⁽ȷ̊⁾] [ɟj] [ç] [ʝ] [ɲj] ← [ɲɟj]
(van.) [t͡ʃ] [d͡ʒ] [ʃ] [ʒ] [nd͡ʒ]
mehkonebniki e r t y u d
k g kh gh ŋ ng
[k] [ɡ] [x] [ɣ] [ŋ] [ŋɡ]
ustnično-mehkonebniki i o p Q E W
kw gw khw ghw nw ngw
(kv.) [kʷ₍w̥₎] [ɡʷw] [ʍ] [w] [nʷw]←[ŋʷw] [ŋɡʷw]
Dodatne kerte
soglasniki R T a s f g h .
r rh l lh s ss / z h
[r] [r̥] [l] [l̥] [s] [sː] [z] [h]
drsniki F 5
w hw
[w] [ʍ]
(kratki) samoglasniki l S z c b
i, y u e a o
[i] [j] [u] [e] [a] [o]
dolgi samoglasniki D x v n M
ū ē ā ō
[uː] [eː] [aː] [oː]
zaokroženi samoglasniki
(samoglasniki s preglasom)
G L m <
ü ö
[y] [œ]

Rune v Hobitu

runa anglo-saška runa razločevalna pisna enota
ę {glasovna}
9 {glasovna}
6 ⟨b⟩
# ⟨c⟩
k ⟨d⟩
ñ ⟨e⟩
ě ⟨f⟩ ⟨ph⟩
h ⟨g⟩
x ⟨h⟩
l ⟨i⟩ ⟨j⟩
Ĝ ᛱ (približek) ⟨k⟩
8 ⟨l⟩
J ⟨m⟩
s ⟨n⟩
o {glasovna}
E ⟨p⟩
2 ⟨r⟩
; ⟨s⟩
@ ⟨t⟩
c ⟨u⟩ ⟨v⟩
1 ⟨w⟩
u ⟨x⟩
* ⟨y⟩
w ⟨z⟩
(škratja runa)
X ⟨th⟩
W ⟨ea⟩
ĝ ⟨st⟩
S ⟨ee⟩
D ⟨ng⟩
Ě ⟨eo⟩
5 ᛳ (približek) ⟨oo⟩
A ᛲ (približek) ⟨sh⟩
razločevalna pisna enota glasovna vrednost runa anglo-saška runa
⟨a⟩ /æ/ 9
{vsak drug glas} ę
/ɔː/ o
⟨o⟩ {vsak glas}
⟨oo⟩ /ɔː/
{vsak drug glas} 5

Gondolinske rune

Soglasniki
način \ mesto ustniki zobniki dlesničniki zadlesničniki trdonebniki mehkonebniki grlni
zaporniki ð p /p/ 8 t /t/ X k (c) /k/
+ Ď b /b/ @ d /d/ 6 g /ɡ/
priporniki Ă f /f/ 9 þ /θ/ g s /s/ à š /ʃ/ ; χ /x/ V h /h/
W u v /v/ r ð /ð/ Ę z /z/ ä ž /ʒ/
zlitniki B tš (ch) /t͡ʃ/
ă dž (j) /d͡ʒ/
nosniki D m /m/ . n /n/ 2 ŋ /ŋ/
Ć (mh) /m̥/ E χ̃ /n̥/? ĉ Ċ (ŋh) /ŋ̊/
tresavci R r /r/
d rh /r̥/
obstranski glasovi h l /l/
Ą ą đ lh /ɬ/
drsniki # Ĝ ç j (i̯) /j/ S w (u̯) /w/
j ƕ /ʍ/
Samoglasniki
kratki Ā a /a/ ā e /ɛ/ l i /i/ c o /ɔ/ ć u /u/
dolgi k ā /aː/ ď K ē /eː/ a ī /iː/ v í ō /oː/ ē Ĕ ū /uː/
kratki preglašeni ċ Č æ /æ/ * œ /œ/ ù F y /y/
dolgi preglašeni Ĉ č ǣ /æː/ Ē œ̄ /œː/ ĕ 5 Ė ė ȳ /yː/

Zemljevidi

I Vene Kemen je naslov zgodnje risbe J. R. R. Tolkiena. Ilustracija je "zemljevid" sveta v obliki ladje, kot je bil zamišljen v najzgodnejši različici legendariuma, Knjigi izgubljenih zgodb I (ang. The Book of Lost Tales I). Na risbi so prikazane naslednja mesta in pojmi:

  • Nūme = "Zahod"
  • Valinor
  • Taniquetil
  • Harmalin, pozneje Arvalin
  • i aldas = "Drevesa"
  • (T?)oros valinoriva, ki se verjetno nanaša na Valinorske gore
  • Tolli Kimpelear, ki se verjetno nanaša na otoke Twilit
  • Tol Eressëa = "Osamljeni otok"
  • I Tolli Kuruvar = "Čarobni otoki"
  • Haloisi Velike = "Veliko morje"
  • Ô = "Morje"
  • I Nori Landar, kar verjetno pomeni "Velike dežele"
  • Koivienéni, pozneje Cuiviénen
  • Palisor
  • Sil = "Luna"
  • Ûr = "Sonce"
  • Luvier = "oblaki"
  • Oronto = "vzhod"
  • Vaitya, Ilwë in Vilna, plasti zraka
  • Ulmonski
  • Uin
  • Vai ali Neni Erùmear = "najbolj oddaljene vode"

Christopher Tolkien je predlagal, da je I Vene Kemen kenjsko ime, ki morda pomeni "Oblika Zemlje" ali "Posoda Zemlje".Element vene je verjetno povezan s korenom VENE ("oblika, izrez, zajemalka") in njegovo izpeljanko venë ("majhen čoln, posoda, jed"). Za element kemen sta v Leksikonu Qenya zapisani besedi kemi ("zemlja, zemlja") in kemen ("zemlja"), izpeljani iz korena KEME.

Najzgodnejši zemljevid zahodnih dežel in oceanov; ustvarjen približno v letih 1918/19, ter objavljen v Knjigi izgubljenih zgodb I (ang. The Book of Lost Tales I), to je različica, ki jo je Christopher Tolkien prerisal po očetovi zabrisani in obledeli skici. Pred oznako Ice je bila še ena neberljiva besede, ki se je začela na M. Črke je dodal sam za lažjo razlago:

  • a - Valimar
  • b - Drevesi
  • c - Mandosovo domovanje
  • d - Kôr
  • e - gorski prelaz
  • f - Železno hribovje
  • g - Hisilóme
  • h - Arvalin / Avathar
  • j - morebitni bregovi morja
  • k - Čarobni otoki

Ambarkanta

Zemljevidi Ambarkanta se nanašajo na niz petih zemljevidov in diagramov (Diagram I, Diagram II, Diagram III, Zemljevid IV, Zemljevid V), ki jih je narisal J. R. R. Tolkien in so povezani z njegovim delom "Ambarkanta: Oblika sveta (The Shape of World)", napisano v 1930-ih (besedilo je Tolkien pripisal Rúmilu). Zemljevidi so bili ponatisnjeni v knjigi The Shaping of Middle-earth (1986).

Ambarkanta: Diagram I, narisan v 1930-ih prikazuje obliko Arde pred Spreminjanjem sveta, od zahoda proti vzhodu in od zenita proti nadiru. Velika kopna gmota, ki sestavlja večji del Arde, je tu poimenovana Ambar, Zemlja. Najbolj oddaljeni deli Ambarja so označeni kot Númen in Rómen, Zahod in Vzhod. Osrednje kopno Ambar je tu poimenovano Pelmar, tudi Ambarendya. Sredinska točka se imenuje Endor. Zahodno in vzhodno od osrednjega kopnega je napisano Ear, morja. Od zahodne obale zahodnega morja do vzhodne obale vzhodnega morja se razprostira Vista, nižji zrak. V teh zrakih je napisano Aiwenore, "Ptičja dežela", nad njim pa Fanyamar, "Dom oblakov". Nad Visto in okoli Ambarja je Ilmen, zgornji zrak. Ti pokrivajo deželo Aman in Skrajni vzhod, segajo pa tudi pod Martalmar, korenine Zemlje. V razponu Ilmena sta zapisani tudi njegovi drugi imeni, Tinwë-mallë in Elenarda, ki pomenita "Zvezdna ulica" oziroma "Zvezdno kraljestvo". Ambar obdaja Vaiya, Obdajajoče morje. Za Vaijo sta le Kúma in Ava-Kúma, bližnja in zunanja praznina. Vaijo od Kúme ločuje Ilurambar, Obzidje sveta, ki je prebito pri Ando Lómenu, Vratih noči na zahodu. Na samem dnu diagrama je zapisano Ilu, zgodnje ime za svet Arde.

Vaija, ki v celoti obkroža svet, tvori morje pod njim. Ulmo, vladar voda, prebiva v Vaiyi, pod Martalmarjem. Mnogo pozneje je bilo s svinčnikom spremenjenih in dodanih nekaj besed, ki v naslovu namesto Ilurambarja dajejo Earambar, Skrito polovico tik pod Martalmarjem in Ardo namesto Ilu. Zapis s svinčnikom v desnem spodnjem kotu je za besedami "Spremeni zgodbo Sonca" prešibek, da bi ga bilo mogoče razbrati; zapis na levi se glasi: "Naj bo svet vedno globus, vendar večji kot zdaj. Gore na vzhodu in zahodu preprečujejo, da bi se kdo odpravil na Skrito polovico".

Ambarkanta: Diagram II prikazuje obliko Arde pred Spreminjanjem sveta, od severa proti jugu. Ponovno se izkaže, da je Ambar sestavljen iz Endora v zgornjih predelih in Martalmarja v njegovih najglobljih globinah. Vista pokriva Endor od severa do juga, Ilmen pa obdaja ves Ambar, čeprav je na severu in jugu veliko manj kot na zahodu in vzhodu, kot je bilo prikazano prej. Vaiya obkroža ves svet Ilu, ki ga od Kúme ločuje reka Earambar. Do najbolj oddaljenih krajev na obeh koncih sveta je zapisano Formen in Harmen, torej sever in jug.

Ambarkanta: Diagram III prikazuje obliko Arde po Spremembi sveta. Tu je celoten Ambar okrogel: Stare dežele ravne Arde zdaj sestavljajo eno polovico okrogle Arde, Nove dežele pa drugo polovico Arde. Vista je spodnja atmosfera, Ilmen pa zgornja atmosfera in vesolje. Valinor in Eressëa se nahajata v Ilmenu. Za Ilmenom je še vedno Vaiya in praznine za njo. Prehod iz ukrivljenosti zemlje v Valinor v Ilmenu je Ravna pot.

Ambarkanta: Zemljevid IV prikazuje dežele Arde okoli leta 500 v.š. po padcu Dveh svetilk (Helkar in Ringil) in prvi Melkorjevi utrditvi severa, ter pred Vojno bogov. Vode in zraki Vaiye in Ilmena obkrožajo deželo, Ilmenovo brezno pa ločuje zemljo od Vaiye. V regiji, imenovani "Zahod - Númen", leži Valinor in mesto Valmar. Severovzhodna in jugovzhodna območja Valinorja sta poimenovana Eruman in Arvalin. Ob obalah je zapisano Westland ali Westerness. Sredi Valinorja na vzhodni obali je mesto Tún v bližini gore Taniqetil. Severno in južno od Taniquentila se razprostirajo Valinorske gore, na obali Zaliva Vilinske dežele pa je Eldaros (Elvenhome). Vzhodno od Valinorja v Belegaerju ali Velikem zahodnem morju leži niz otokov, imenovanih Začarani čarobni otoki in Senčni otoki.

Valinor je na vzhodu ločen s Pelmarjom ali Srednjim svetom, na jugu ga ločuje Ledena ožina, na severu pa Helkaraksa. Na skrajnem severu Srednjega sveta, blizu Helkarakse, je Falasse, zahodna obala Belerianda. Vzdolž severnih predelov Srednjega sveta se razprostirajo Železne gore, ki Utumno ločujejo od preostalega sveta. Na vzhodnih mejah Belerianda se razprostira Modro gorovje, ki se na vzhodni strani Srednjega sveta, na severni strani Severne dežele, zrcali v Rdečem gorovju. Na jugu Severne dežele med Modrim in Rdečim gorovjem leži Helkarsko morje, na njegovem vzhodnem koncu pa je Kuivienen. V samem središču Ambarja blizu zahodnega dela Srednje dežele (Mid-land) sta zapisana Srednja-Zemlja in Endor. Vzhodno od Srednje dežele so Gore vetra, ki so zahodna meja Hildóriena. V Južnih deželah Srednjega sveta je morje Ringil, med Sivimi gorami na zahodu in Rumenimi gorami na vzhodu. Najjužnejša točka Srednjega sveta je označena z Jug in Harmen.

Vzhodno od Srednjega sveta so dežele Sonca, imenovane tudi Vzhodne dežele (Eastlands ali Easterness). Obe celini ločuje Vzhodno morje, na skrajnem severnem in skrajnem južnem koncu pa ležita še dve ledeni ožini. V teh deželah ležijo Gore ali Stene Sonca. Najbolj oddaljena vzhodna točka Ambarja je označena kot "Vzhod - Rómen".

Ambarkanta: Zemljevid V prikazuje dežele Arde po Vojni bogov in pred Spremembo sveta. Dežele Arde obdajajo Zunanja morja Utgarsecga, staro angleško ime od Vaiya. Tu sta Aman in Zunanje dežele (Valinor) ponovno prikazana na zahodu sveta, z regijama Araman na severu in Arvalin na jugu. Nekoliko južneje od Aramana se nahajajo zavetišča Alflon. V osrednjih predelih Amana so Dve drevesi, Tún, Valmar in Taniquetil. Vzhodno od obale Valinorja leži zaliv Faery. Na najsevernejši točki je dežela Aman še vedno povezana z Ostalimi deželami prek Helkaraksë, ki vodi čez severne predele Velikega morja Belegar. Tu je navedeno tudi staroangleško ime Velikega morja - Ingarsecg.

Na tem zemljevidu so zdaj vidne podrobnosti o deželi Beleriand. Dežela Hithlum in trdnjavi Angband ter Thangorodrim ležita na severu blizu Daidelosa, severnega puščavja. Severni in južni del Srednjega sveta ločuje Veliki zaliv (morda poimenovan tudi kot Beleglorn), Ožine sveta pa povezujejo zaliv z Notranjim morjem.

Na jugozahodu sveta leži Temna dežela (Južna dežela), ki jo od Srednjega sveta ločuje razširjeno Vzhodno morje. Na skrajnem vzhodu sveta ležijo Ožgane dežele Sonca in Obzidje Sonca blizu zahodne obale.

Silmarillion

Prvi "Silmarillion" zemljevid je zemljevid Belerianda, ki ga je J. R. R. Tolkien narisal na en list (verjetno v letih 1926-30; 2. zemljevid zgoraj), z dvema dodatnima listoma, ki dajeta razširita zemljevid še na vzhod in zahod osrednjega zemljevida (črno-bela zemljevida na levi in desni strani glavnega zemljevida).

(Spodaj je še novejša poustvarjena različica glavnega zemljevida.)

Drugi "Silmarillion" zemljevid je zemljevid Belerianda, narisan v 1930-ih v manjšem merilu na štirih listih, ki ga je narisal J. R. R. Tolkien v zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja za Quenta Silmarillion.

Christopher Tolkien je leta 1987 na novo narisal kot dodatek k The Lost Road and Other Writings. Ta zemljevid je bil podlaga za zemljevid Belerianda in dežel na severu, ki je vključen v Silmarillion (1977).

Izvirnik je bil prvič reproduciran v knjigi Tolkien Maker of Middle Earth, ki je izšla leta 2018 in sovpada z istoimensko razstavo.

Zemljevid v The War of the Jewels (1994) je še ena objavljena reprodukcija drugega zemljevida iz Silmarilliona, ki je vsebovala "poznejše spremembe in dodatke" s komentarji sprememb. Poleg tega je Christopher v istem zvezku objavil tudi preurejeno različico fotokopije severovzhodnega dela istega zemljevida, ki jo je hranil in opremil s opombami njegov oče.

Zemljevid Belerianda in dežel na severu iz Silmarilliona prikazuje regijo Beleriand.

Zemljevid je Christopher Tolkien predelal po "Drugem zemljevidu Silmarilliona" J. R. R. Tolkiena, ki je bil razdeljen na štiri liste in je bil zadnji zemljevid Belerianda, ki ga je izdelal John Ronald ("originalni" zemljevidi brez sprememb so bili reproducirani v knjigi The Lost Road). Vendar je Tolkien še naprej dodajal in spreminjal imena ali značilnosti na rokopisih zemljevidov; Christopher jih je povzel v The War of the Jewels.

Barvna različica, ki jo je izdelal H. E. Riddett, je običajno natisnjena na zaključnem papirju trde vezane izdaje The Silmarillion.

Christopher je ugortovil, da je prikaz izvirov rek Esgalduin in Aros neustrezen; na izvirnem zemljevidu sta reki namreč izhajali iz istega izvira.

Hobit

Skica Throrove karte.

Throrova karta, narisana za Hobita, l. 1936. Tolkien je želel, da bi mesečeve rune zasijale na hrbtni strani, ko je bila stran obrnjena proti svetlobi (kot v besedilu), vendar je bilo to pretežko ali predrago doseči s tiskom, zato so bile le izrezane in prilepljene na sprednjo stran zemljevida. V ponatisu je bila objavljena v Hobitu (in kot slika št. 86 v knjigi J.R.R. Tolkien: Artist and Illustrator). Predhodna različica zemljevida pa je na plošči št. 85 v knjigi Artist & Illustrator.

Leta 1979 je bila pri založbi Allen & Unwin objavljena barvna različica H. E. Riddetta kot plakat (skupaj z zemljevidom "Divjine").

Runski zapisi na zemljevidu so v anglosaksonskem futharku, vendar v sodobni angleščini in ne v khuzdulu. Besedilo na levi strani pod roko se glasi:

five
feet high
the door an
d three may
walk abre
ast.
Th. Th.

Na skici so vidne mesečeve lune, ki se glasijo:

Stand by the grey st
one when the thrush kn
ocks and the setting s
un with the last light
of Durin's day will sh
ine upon the keyhole
Th.

Zgodnja skica Divjine

Zemljevid Divjine, ki prikazuje regijo Rhovanion, je vključen v Hobita (in kot plošča št. 87 v knjigi J. R. R. Tolkien: Umetnik in ilustrator); prikazuje nevarnosti, ki prežijo na škrate in hobite na poti čez Rob divjine (označen z dvojno modro črto na levi).

Zemljevid je narisal J. R. R. Tolkien l. 1937 za Hobita, predhodna različica zemljevida pa je na plošči št. 84 v knjigi J. R. R. Tolkien: Artist & Illustrator Leta 1979 je pri založbi Allen & Unwin izšla barvna različica H. E. Riddetta v obliki plakata

Najstarejši zemljevid Šajerske, narisan za Gospodarja prstanov okoli leta 1937. V knjigi Hobit sprva ni bilo zemljevida Šajerske, vendar je bila to ena prvih stvari, ki jih je Tolkien narisal, ko je začel pisati nadaljevanje.

"Del Šajerske"Del Šajerske (A Part of the Shire)" je naslov zemljevida, ki sledi prologu v Bratovščini Prstana.

Od vseh zemljevidov v objavljenih delih J. R. R. Tolkiena je bil le Thrórov zemljevid narejen v manjšem merilu, zato je na zemljevidu Dela Šajerske veliko zemljepisnih podrobnosti o Šajerski, ki jih ni nikjer drugje.

Gospodar Prstanov

Prvi zemljevid Gospodarja prstanov se nanaša na najzgodnejši zemljevid zahodnih predelov Srednjega sveta, ki ga je narisal J. R. R. Tolkien med pisanjem Gospodarja prstanov med letoma 1937 in 1949. Zemljevid ima kvadrate s stranico 2 centimetra in kartografsko merilo, kjer sta 2 centimetra enaka 100 miljam. Christopher Tolkien ga je v knjigi The Treason of Isengard (1989; 15. poglavje) ponovno narisal in komentiral.

Prvi zemljevid Gospodarja prstanov pokriva večje območje Srednjega sveta kot Splošni zemljevid Srednjega sveta ali zemljevid Zahod Srednjega sveta ob koncu tretjega veka. Na njem so prikazane tudi dežele severno od Forochelskega zaliva in otok Tol Fuin zahodno od otoka Himling ob obali Forlindona v oceanu Belegaer. Morje zahodno od zaliva Forochel je bilo s svinčnikom označeno kot Severno morje.

Oznaka "Forodwaith (Severna dežela)" je zapisana na območju med reko Baranduin in reko Gwathló in se razteza od južno od Sarn Ford do onkraj severnega konca Meglenega gorovja. Na zemljevidu ni oznake "Eriador". Vendar je J. R. R. Tolkien na zemljevidu Gospodarja prstanov iz leta 1943 za besedo "Forodwaith" dodal "(ali Eriador)", kar skupaj z odsotnostjo imena Eriador v zgodnejših rokopisih kaže, da je bil Forodwaith sprva uporabljen kot ime regije, ki se je pozneje imenovala Eriador.

Oznaka "Westfold" je bila napisana južno od oznake "Dunland" zahodno od južnega konca Meglenih gora in severno od reke Isen, vendar je bila prečrtana in ponovno vstavljena zahodno od Edorasa, severno od severnega vznožja "Črnih gora". To in uporaba imena Westfold za deželo Westfoldov, zavojevalcev Rohana v zgodnejših osnutkih knjige Stolpa, nakazujeta, da je bil Westfold sprva uporabljen kot ime pokrajine, ki se je pozneje imenovala Dunland (Mrkonija).

(Zemljevid na levi je srednji list/odsek celote.)

Pogled na Mordor in Goro usode iz ptičje perspektive, narisano v 1940-ih. To je bila zgodnja zasnova geografije Mordorja. Tolkien je z razvojem zgodbe spreminjal relativni položaj Barad-dûrja in Gore smrti.

Pogled iz zraka (in od strani) na Helmovo tesen, narisano okoli leta 1942 pod pisnim opisom iz 3. knjige, 7. poglavja Gospodarja prstanov.

Zemljevid severozahoda Srednjega sveta, narisan za Gospodarja prstanov, okoli leta 1948. To je severna polovica para zemljevidov, ki pokriva celotno prizorišče dogajanja Gospodarja prstanov.

Zemljevid Rohana, Gondorja in Mordorja, narisan tako, da je Tolkien lahko natančno načrtoval dogajanje, ko je pisal peto knjigo Gospodarja prstanov, okoli leta 1948. Za objavo v knjigi Kraljeva vrnitev jo je na novo narisal njegov sin Christopher.

Christopher Tolkien: The Treason of Isengard

Razširjeni sestavljeni zemljevid Srednjega sveta zgornjih odsekov iz The Treason of Isengard, ki ga je narisal Christopher Tolkien

Na zemljevidu Númenórë, ki se pojavlja v Nedokončanih zgodbah, je upodobljen otok Númenor.

Zemljevid je Christopher Tolkien narisal po verjetno edini skici Númenorja, ki jo je naredil J. R. R. Tolkien.

Neobjavljena skica zemljevida Númenorja vključuje tudi pristanišče Almaida, ki očitno ni omenjeno nikjer drugje v legendariju.

Zemljevid Christopherja Tolkiena v Silmarillionu

Zemljevid Christopherja Tolkiena v Nedokončanih zgodbah

Skica Christopherja Tolkiena po zgodbi v Húrinovih otrocih


Zunanje povezave in viri

O Tolkienu

Tolkienova dela

Seznam del

Tolkienov svet