John Ronald Reuel Tolkien

3. prosinec 1892 - 2. vinotok 1973

Dela

• The Hobbit or There and Back Again (1937, začel pisati 1930; Hobit ali Tja in spet nazaj)
• The Lord of the Rings (1995; Gospodar Prstanov):
  • I. The Fellowship of the Ring (1954; Bratovščina Prstana)
  • II. The Two Towers (1954; Stolpa)
  • III. The Return of the King (1955; Kraljeva vrnitev)
• The Adventures of Tom Bombadil and Other Verses from the Red Book (1962)

Dela, objavljena po smrti

• Bilbo's Last Song (v verzih, 1974 objavljeno kot plakat, 1990 kot knjiga)
• Guide to the Names in The Lord of the Rings (napisal 1967, objavljeno 1975)
• The Silmarillion (objavljeno 1977, uredil Christopher Tolkien; Silmarillion)
• Unfinished Tales of Númenor and Middle-earth (objavljeno 1980, uredil in ilustriral zemljevide Christopher Tolkien)
• The History of Middle-earth (objavljeno 1983-1996, zbral in uredil Christopher Tolkien):
  • I. The Book of Lost Tales 1 (objavljeno 1983)
  • II. The Book of Lost Tales 2 (objavljeno 1984)
  • III. The Lays of Beleriand (objavljeno 1985)
  • IV. The Shaping of Middle-earth (objavljeno 1986)
  • V. The Lost Road and Other Writings - Language and Legend before 'The Lord of the Rings' (pisal 1936-1937, objavljeno 1987)
    • The Early History of the Legend
    • The Fall of Númenor (zgodnji osnutek tega, kar bi postalo Akallabêth)
    • The Lost Road (nedokončana zgodba "potovanja skozi čas" - čas različno hitro teče za viline in ljudi, napisana 1936, ki je povezovala druge tolkienove zgodbe z 20. stoletjem)
    • The later Annals of Beleriand
    • Ainulindalë (zgodnja različica Ainulindalë - The Music of the Ainur)
    • The Lhammas (pregled vseh mnogih različnih jezikov v Srednjem svetu)
    • Quenta Silmarillion (osnutek Quenta Silmarillion)
    • The Etymologies (etimološki slovar vilinskih jezikov skupaj z drugimi deli do zdaj)
• The History of The Lord of the Rings (objavljeno 1988-1992):
  • VI. The Return of the Shadow, 1. knjiga (objavljeno 1988)
  • VII. The Treason of Isengard, 2. knjiga (objavljeno 1989)
  • VIII. The War of the Ring, 3. knjiga (objavljeno 1990)
  • IX. Sauron Defeated, 4. knjiga (vključujoč The Notion Club Papers; objavljeno 1992)
  • X. Morgoth's Ring, pozni Silmarilion, 1.knjiga (objavljeno 1993)
  • XI. The War of the Jewels, pozni Silmarilion. 2. knjiga (objavljeno 1994)
  • XII. The Peoples of Middle-earth (objavljeno 1996)
• Nomenclature of The Lord of the Rings (objavila Wayne G. Hammond in Christina Scull 2005 v The Lord of the Rings (A Reader's Companion); preimenovana iz Guide to the Names in The Lord of the Rings (iz l. 1975) in dopolnjena različica)
• The Children of Húrin (pisal od poznih 1910 do smrti - ni končal, objavljeno 2007 - Christopher Tolkien uredil in dokončal na podlagi zapiskov; slo. prevod Húrinovi otroci / Narn i Chîn Húrin Branka Gradišnika, izdan 2007)
• The History of The Hobbit (razširjena različica, objavljena 2007, uredil John D. Rateliff)
  • Mr. Baggins, knjiga 1
  • Return to Bag-End, knjiga 2
• A Secret Vice (objavljeno 2016 - uredila Dimitra Fimi in Andrew Higgins)
• Beren and Lúthien (objavljeno 2017 - uredil Christopher Tolkien)
• The Fall of Gondolin (objavljeno 2018 - uredil Christopher Tolkien)
• The Nature of Middle-earth (objavljeno 2021 - uredil Carl F. Hostetter)
• The Fall of Númenor (objavljeno 2022; uredil Brian Sibley)

Slovenski prevodi

• 1986: Hobit ali Tja in spet nazaj (Dušan Ogrizek; ponatisi: 1.-2000, 2.-2002, 3.-2003, 2005, 1.-2011, 2.-2012, 3.-2013, 4.-2014, 5.-2018)
• 1990: Nigglov list ; Kovač iz Velikega Woottna (Tomaž Smerdu, Tomaž Serafi)
• 1991: Drevo in list - izbor krajše proze (Dušan Ogrizek, Tomaž Serafi)
• 1995: Gospodar Prstanov (Polona Mertelj, Primož Pečovnik in Zoran Obradović; ponatisi: (2000), 2001)
  • I. Bratovščina Prstana (ponatisi: 1999?)
  • II. Stolpa
  • III. Kraljeva vrnitev
• 2002 - 2003: Gospodar Prstanov (Branko Gradišnik; ponatisi: 2005, 1.-2011)
  • 2002: I. Bratovščina Prstana(ponatisi: 1.-2002, 2.(1.)-2003, 3.-2004)
  • 2002: II. Stolpa (ponatisi: 1.-2002, 2.(1.)-2004)
  • 2003: III. Kraljeva vrnitev (ponatisi: 1.-2004)
• 2003Silmarillion (Branko Gradišnik)
• 2007 Narn i hîn Húrin - povest o Húrinovih otrocih (Branko Gradišnik)
• 2021: Hobit ali Tja in spet nazaj (Dušan Ogrizek, prenovljen prevod; ponatisi: 1.-2023)
• 2023: Gospodar Prstanov (Sergej Hvala)
  • I. Bratovščina Prstana
  • II. Stolpa
  • III. Kraljeva vrnitev

---

Tolkienov svet

Pisave

Sarati ‚ÖFÖ"Ô

Splošni soglasniki

Splošni samoglasniki

Smer pisanja

• izvorno se je sarati pisal od desne proti levi,
• ali izmenično od desne proti levi in nazaj od leve proti desni, začenši na desni;
• od zgoraj navzdol, začenši v desnem zgornjem kotu,
• ali od zgoraj navzdol, začenši v levem zgornjem kotu;
• redko od leve proti desni.

Poravnava

• brez nosilne črte
• z nosilno črto, pod ali desni strani
• z nosilno črto, zrcaljeno na obe strani črte
• "škratja" raba (iz. ang. gnomish usage) - črke so pisane od leve proti desni, z samgoglasniškimi znamenji zgoraj, vendar so sarati zasukani kot bi bili pisani navpično

Iz Tolkienovih zapisov ni razvidno, ali gre pri rabi vodilne črte za ločevanje med knjižno in drugo rabo.

Ne glede na smer pisanja, je sarat vedno obrnjen z isto stranjo k vodilni črti in naslednjemu, oz. predhodnjemu saratu (to pomeni, da so sarati pri pisanju od leve proti desni zrcaljeni glede na pisanje od desne proti levi).

Ločila

• pika: enojna ÓÑ ali dvojna ÕÑ

Zgodnji način

Za zapisovanje angleščine.

Soglasniki

• Sarat za glas d͡ʒ v zapisih ni izpričan.
• Kjer je navedenih več saratov za en glas, pomeni, da so zamenjlivi.
• Krajšava za st je izbirna.
• Dvojni in dolgi soglasniki niso posebej označeni.
• Ko glasova s in z sledita soglasniku, sta lahko označena z navedenima znamenjima, predvsem na koncu besed. Umeščena sta pod ali pred sarat

Samoglasniki

• È je kratki nosilec, kratka črtica, postavljena vzporedno z vodilno črto; z njim lahko nadomestimo sarat.
• Dolgi samoglasniki so označeni na različne načine:
  • Večinoma s podvajanjem znamenj kratke različice
  • Dolgi a je običajno zapisan z dolgim, pravokotno postavljenim nosilcem;
    včasih pa je namesto tega podvojen - prvo znamenje je postavljeno pod predhodni, drugi pa na naslednji soglasnik
  • Dolgi o je pogosto zapisan s podvojenim znamenjem;
    lahko pa je zapisan tudi s posebnim nosilcem, ki naj bi bil kot navadni dolgi nosilec združen z znamenjem za o.
  • Dolgi u je zapisan z sklopom znamenja za u in sarata za w

Glasoslovni način

Za zapisovanje angleščine, stare angleščine in goldogrinščine (iz. ang. Goldogrin)

Ta način temelji na največ Tolkienovih zapisih (od česar jih večina opisuje pisavo in niso pravi zapisi v saratiju).

Glasoslovni način se deli na tri različice (glede na določena znamenja in posebne glasove):

• 1. različica vsebuje svoja znamenja za samoglasnike (posebno sarate za glasove [kw], [gw], dvoustnične pripotnike [φ] in [β]). Najstarejši zapisi te različice so iz leta 1921, zadnji pa iz leta 1924 ali kasneje.
• 2. različica se od drugih dveh razlikuje v tem, da nekatere črke označujejo glasove kot v zgodnjem načinu, predvsem zadlesnični pripornik [ʃ] (š); medtem ko nekateri sarati že nakažejo njihovo rabo v poznem načinu (za [s], [z] in [ŋ]). Prvi zapis te različice je nastal po letu 1923.
• 3. različica se od drugih razlikuje predvsem v črkah za [kw] [gw], dvoustnične pripornike, ter posebnih samoglasniških znamenjih. Poleg tega je ta različica oblikovana najbolj natančno in je bila podvržena najmanj popravkom in izboljšavam. Oba zapisa tretje različice sta iz leta 1924 ali kasneje.

Za glasoslovno način bo tu privzeta tretja različica kot najbolj izpopolnjena.

Soglasniki

Samoglasniki

Dolgi samoglasniki

Kot je razvidno, je glavni način označevanja dolgega samoglasnika v tretji različici ta, da se na vrhu sarata postavi ravna črta (v R11 se enako ločevalno znamenje uporablja za označevanje podvojenega soglasnika). V prvi in drugi različici so za označevanje dolgega samoglasnika uporabljeni drugi načini. Dolgi [i:] in [u:] je označen z ločevalnim znamenjem na saratu za [j] in [w]. Sarat za [h] ÑËse pogosto uporablja tudi kot nosilec dolgega samoglasnika.

Drug način je podvojitev samoglasniškega znamenja: kadar se znamenje postavi na vrh naslednjega soglasnika, se ponovi na dnu predhodnega soglasnika. Kadar se znamenje zapiše na vrhu predhodnega soglasnika, bi se drugo morda lahko dodalo na dnu istega sarata, čeprav za to nimamo primerov. Upoštevati je treba, da je znamenje z dvema pikama, ki označuje [e] ali [i], enak znamenju za označevanje dolgih soglasnikov in je vedno zapisan na dnu saratov.

vsi ti načini označevanja dolgih samoglasnikov se pojavljajo tudi v zgodnejših ali poznejših načinih, nekateri pa v obeh (prim. Zgodnji in Pozni način).

Dvoglasniki

V glasoslovnem načinu se dvoglasniki pišejo na dva različna načina.

Pri padajočih, zaključnih dvoglasnikih se prvi element lahko zapiše s samoglasniškim znamenjem, drugi pa s saratom, ki predstavlja polglasnik - sprednji samoglasnik [ɪ] se zapiše z enakim saratom kot [j], zadnji samoglasnik [ʊ] pa z enakim saratom kot [w].

Drugi način je zapis dvoglasnika kot dveh zaporednih samoglasnikov. To je edini potrjeni način zapisa središčnih dvoglasnikov. V opisu v Preglednici Rúmilovega načina je prvi samoglasnik zapisan na vrhu nosilca, drugi pa na dnu istega nosilca. V zgodnjejših opisih (ki pripadajo prvi različici) je nakazano, da je tam, kjer so samoglasniškaa znamenja postavljena na vrh naslednjega soglasnika, je prvi samoglasnik v dvoglasniku zapisan na dnu predhodnega sarata. V nobenem od znanih dejanskih besedil dvoglasniki niso navedeni na ta način. V srednjeangleškem primeru besedila sta obe samoglasniški znamenji postavljeni na vrh sarata, pri čemer je prvi samoglasnik na koncu.

V Preglednici Rúmilove abecede in Preglednici rúmilovega načina je glasovno zaporedje [ɪu] (kot u v angleški rabi) zapisano z znamenjem, ki združuje znak za [u] z zrcalno različico sarata za [j].

Pozni način

Za zapisovanje angleščine.

V tem načinu so zapisana zadnja daljša Tolkienova besedila zapisana v saratiju. Je mnogo bolj soroden tengvarju kot ostali saratski načini.

Soglasniki

Zatemnjeni sarati so nepotrjeni.

Soglasniška premena

ÎòÑ%		nd		Predhodni nosnik je označen z valovito (tu je zapisana ravna) črto na vrhu sarata. Pozna oblika potrjuje le, da znamenje označuje predhodni n pred d in t, vendar drugi načini kažejo, da lahko označuje kateri koli nosnik izgovorjen na istem mestu kot sledeči zapornik (tj. n pred d ali t, m pred b ali p in ng [ŋ] pred g ali k.) Beseda and je vedno zapisana kot prednosni d.
ѹ ø	ws	ù ѹ	sw	Predhodni (sičniški pripornik) s/z je označen z dodanim lokom na saratu. Postavitev loka je precej svobodna; a če je postavljen na zadnji del sarata, se izgovarja pred saratom, če pa je na sprednji del sarata, se izgovarja za njim.
Ñ% ü	dz	ý Ñ%	zd	Sledeči (sičniški pripornik) s/z je označen z dvema kratkima, vzporednima črticama, ki sta pritrjeni na sarat. Za pritrditev veljajo enaka pravila kot za zgoraj navedeno znamenje [s].

Samoglasniki

Samoglasniška znamenja so vedno nameščena na vrhu sarata, razen znamenja za polglasnik (ang. schwa) /ə/, ki je vedno nameščno na dnu. Samoglasnik se vedno izgovarja pred soglasnikom, na katerega je vezan. Izjema je beseda ⟨the⟩, ki se dosledno piše, kot da je samoglasnik pred soglasnikom (kar omogoča, da se beseda zapiše samo z enim saratom).

Kot je razvidno iz preglednice, za dolge /eː/, /æː/, /aː/ ali /əː/ ni potrjenih nobenih oznak. Morda nobeden od teh ni nujno potreben za pisanje angleščine.

Nenaglašeni samoglasniki, ki se v angleščini običajno izgovarjajo kot polglasniki, se v pisavi saratiju pogosto, vendar nedosledno, ne upoštevajo. V virih je na primer beseda kingdom vedno zapisana z znamenjem za polglasnik, ki označuje izgovor končnega o, medtem ko je v besedi heaven zadnji e sistematično izpuščen.

kratki nosilec v pozni obliki ima obliko kratke črtice, ki poteka vzporedno s črto È. Dolgi nosilec pa se ne uporablja.

---

Tengvar 1$x#6

Pisava se imenuje tengvar (iz. ang. Tengwar), kar je kvenjski izraz za črke. Tengva (iz. ang. tengwa) namreč v kvenjščini pomeni črka, tegvar (iz. ang. tengwar) pa je množinska oblika besede tengva.
V sindarinščini pa se pisava imenuje Tîw, kar zopet pomeni črke in je množinska oblika besede têw, kar pomeni črka.

Številke

Številke se v tengvarju lahko zapisujejo v desetiškem sistemu, vendar pogosteje v dvanajstiškem. Za ločevanje so števila v desetiškem označena s piko ali črto nad števkami (npr.12₁₀ ò™{ñ{ ali ò%™ñT), v nasprotnem primeru je število v dvanajstiškem sistemu. Števila se pišejo od enic naprej, pri tem pa se pod enico zapiše krogec, če je število večmestno (npr.100₁₂ ð¨ðñ).

Ločila

Ločil v tengvarju ni mogoče enoznačiti z latiničnimi.

V tengvarju je presledek za in tudi pred ločilom.

Spodnja preglednica prikazuje, kako so zapisana ločila v nekaterih pomembnejših besedilih v tengvarju. Znak ⟨¶⟩ označuje, da se ločilo nahaja na koncu odstavka.

• 1 - 1 Dvojna pika je daleč najpogostejše ločilo v primerih tengvarskih besedil. Označuje premor v besedilu. Običajno je prepisana kot pika ⟨.⟩, včasih kot podpičje ⟨;⟩, v Kraljevem pismu pa ustreza vejici ⟨,⟩ (čeprav je kot vejica uporabljena tudi enojna pika).
• 1 = 1 Z enojno piko se običajno označuje krajši premor od dvojne pike. Običajno se jo prepiše kot vejica ⟨,⟩. Običajno se jo napiše na sredini vrstice, v nekaterih besedilih (npr. napis na Prstanu in Kraljevo pismo) pa je postavljena na dno vrstice in bližje predhodni črki 1º 1.
  V kvenjskih in sindarinskih pesmih se uporablja za označevanje vrstic pesmi kjer ni nobenih drugih ločil (pesem je namreč napisana neprekinjeno v eni vrstici, brez prelomov).
  V zapisu kvenjske besede lúmenn’, je s piko označen izpuščen končni a, kar ustreza opuščaju ⟨'⟩. V tem primeru ni presledka med piko in predhodno črko. Vendar pa v drugih zapisih te besede, opuščen samoglasnik ni označen z nobenim ločilom.
• 1 ˆ 1 Trojna pika je v eni različici Kraljevega pisma uporabljena kot dvopičje ⟨:⟩. Lahko domnevamo, da ločilo ne označuje le premora, ampak tudi razlago (prejšnjega stavka) v nadaljevanju.
• 1 -= 1 Dvojna pika skupaj z enojno je v nekaj besedilih uporabljena za označevanje močnejšega premora od dvojne pike. V Kraljevem pismu (kjer dvojna pika ustreza vejici) ustreza piki.
  V drugih Broganovih pozdravih, ki so napisani v zahodščini, ustreza koncu končnega stavka.
• 1 =-= 1 Četverna kristalna oblika je v Kraljevem pismu uporabljena za označevanje močnega premora. S to oznako so označeni konci večine besedil v večini različic.
• 1 -- Zaporedni dvojni piki sta uporabljeni v dveh besedilih za označevanje močnega premora ali konca besedila. V Namárië je znak uporabljen tako za konec prvega stiha, in po vprašanju naslednje vrstice, ne pa na koncu celotne pesmi.
  V prvih Broganovih pozdravih, ki so napisani v splošni rabi, označuje konec končnega stavka; ter ustreza dvojni piki skupaj z enojno drugega pozdrava, ki sledi zahodski rabi.
• 1 -Â Dvojna pika s črtico je na naslovnici Gospodarja Prstanov označuje konec besedila v tengvarju.
• 1 Â 1 Enojna vodoravna črta v Bilbovi pogodbi oklepa sprotno opombo. Ustreza podpičju ⟨;⟩.
  Na naslovnici Gospodarja Prstanov skupaj z dvojno piko označuje konec besedila (glej zgoraj).
• 1 ¬ 1 Dvojna vodoravna črta v dveh besedilih označuje prelom besed v novo vrstico, v drugih besedilih pa so te besede lahko prelomljene brez tovrstnega ločila.
  V Bilbovi pogodbi ustreza dvopičju ⟨:⟩ v prepisanem besedilu.
• ›1› Dvojni navpični črti sta v Kraljevem pismu uporabljeni kot oklepaja ⟨().⟩. Bolj zapletena oblika tega ločila je v Bilbovi pogodbi.
• «1» Druga oblika oklepajev je v rokopisu Edwina Lowdhama, kjer je prvi oklepaj nadpisan, drugi pa podpisan. Čeprav sta dosledno prepisana kot oklepaja, se uporabljata posebej za zapise besed v drugih jezikih (in drugih načinih), kot preostalo besedilo. Prav tako ta vrsta oklepajev oklepa ločene besede, zgornja različica v Kraljevem pismu pa oklepa daljše izraze.
• 1Á Klicaj je uporabljen v Namárië na koncu vzkličnih besed in stavkov, čeravno ne na istih mestih kot v latiničnem prepisu. V enem primeru mu sledi enojna pika, ki označuje konec stiha pesmi, kar nakazuje na to, da se klicaj lahko združuje z drugimi oznakami pik, če je potrebno.
  Po drugi strani sindarinsko besedilo A Elbereth, ki je bilo objabljeno hkrati z Namárië, in vključuje nekaj vzklikov, nima klicajev. To lahko nakazuje na to, da se oznaka v sindarinščini ali v beleriandskem načinu ni uporabljala, ali da je bila celo posebnost kvenjščine ali klasičnega načina.
• 1À Edini primer vprašaja je v Namárië. Oznaka morda izhaja iz sarata za ma v kvenjskem načinu, ki je v kvenjščini vprašalno ločilo. Potemtakem je vprašaj že precej star. Ker sarati v Srednjem svetu ni bil poznan, je bil vprašaj vključen v tengvar že v Amanu, morda ga je vključil celo sam Fëanor.
  V tem edinem primeru vprašaju sledi Zaporedna dvojna pika, ki označuje močan premor. Iz tega sledi, da je vprašaj moč združevati z drugimi oznakami pik.
• 1 — 1 Znak za ⟨in⟩ (v angleščini temu ustreza znak ⟨&⟩) je v treh besedilih. Izvorno so to znamenje uporabljali Rimljani kot bližnjico za et (lat. in). Znamenje se je uporabljalo še dalje v srednjem veku in je še danes v rabi na Irskem. Pomembno je, da ta tri besedila, ki vsebujejo to znamenje, niso v vilinščini, ampak v staroangleščini in latinščini.

Tengvar v sindarinščini

Gondorski način

Gondorski način se zapisuje v načinu ómatehtar, kjer so samoglasniki kot tehte na vrhu naslednjega soglasnika.

Samoglasniki

Dvoglasniki

Preglednica

• Začetni /i/ pred samoglasnikom se v gondorskem načinu izgovori kot soglasniški [j] in zato zapiše z yanto l.

Soglasniška premena

• /r/ se zapisuje z rómen 7, razen na koncu besede, kjer se zapisuje z óre 6.
• Prednosniški soglasniki (/nt/, /nd/, /mp/, /mb/, /ŋk/, /ŋg/) so označeni s črto nad tengvo: 2{.
• Podvojeni soglasniki se zapisujejo s črto spodaj (npr. rr 7'), s črto znotraj (npr. ll j¸), ali črto zgoraj za nosnike (glej pravilo zgoraj).
• Ko je tehta na tengvah silme 8 ali esse k, se lahko namesto tega uporabita silme nuquerna I ali esse nuquerna ,.

Beleriandski način

Beleriandski način se zapisuje v t.i. polnem načinu, kjer so samoglasniki zapisani z ločenimi tengvami.

Samoglasniki

Dvoglasniki

Preglednica

Soglasniška premena

• V beleriandskem načinu se /r/ vedno zapisuje z rómen 7.
• Prednosniški soglasniki (/nt/, /nd/, /mp/, /mb/, /ŋk/, /ŋg/) so označeni s črto nad tengvo: 2{.
• Podvojeni soglasniki, razen nn 5 in mm t so zapisani podvojeno; pri tem ss z k

Kvenjski način

Kvenjščina se zapisuje v načinu ómatehtar, kjer so samoglasniki kot tehte na vrhu predhodnega soglasnika.

Dvoglasniki

• Kadar spredaj ni soglasnika, tengva anna h nosi trdonebno tehto: hÎ.

Angleški način

Samoglasniki se v angleškem načinu zapisujejo kot tehte na naslednjem seoglasniku (tengvi), nemi e (običajno na koncu besed) pa se označi s piko pod predhodnim soglasnikom (tengvo; npr. there 46VÊ).

Podvojeni samoglasniki se lahko zapisujejo kot dve tehti, vsaka na svojem nosilcu (npr. foot e1NY), ali kot podvojena tehta na tengvi (npr. foot e`N`N1).

Dvoglasniki

• * dvočrčje ⟨ch⟩, ko se izgovarja /k/, se lahko prepiše z hwesto c, ali pa razdaljšano quessë Z. Hwesta c se (sicer redko) uporablja tudi za dvočrčje ⟨ck⟩.
• * Ko je ⟨y⟩ soglasnik ali del dvoglasnika, se uporablja anna h, ko pa je ⟨y⟩ samoglasnik, se uporablja omatehta `[.
• * Včasih se yanta l uporablja kot soglasniški y, ko se anna h za končni ali samoglasniški y. Anna h se uporablja predvsem za dvoglasniške i-je (izglase).
• * Končni ⟨s⟩, predvsem, če označuje množino, se označuje s kljuko _ na spodnji desni strani tengve, ne glede na izgovorjavo.
• ⟨x⟩ se običajno prepiše v quessë z za glas /k/, oz. ungwë x za glas /g/, s kljuko pod tengvo - /ks/ z| /gz/ x|.
• R-pravilo: za zapis glasu /r/ se uporabljata rómen 7 in óre 6.
  rómen 7 se uporablja za ⟨r⟩-je pred samoglasniki, z izjemo pred nemim e-jem.
  óre 6 se uporablja za ⟨r⟩-je pred soglasniki in na koncu besed.

Soglasniška premena

• Prednosniški soglasniki (/nt/, /nd/, /mp/, /mb/, /ŋk/, /ŋg/) so označeni s črto nad tengvo (npr. nd 2{).
• Podvojeni soglasniki se označujejo z vodoravno črto pod tengvo (npr. rr 7') ali znotraj nje (npr. ll j¸). Za nosnike se lahko uporabi tudi črto nad tengvo (npr.mm t{ ali tP; glej pravilo zgoraj).
• Ustniški soglasniki so označeni z zavito črto nad tengvo: qwzé

Bližnjice

Različice angleškega načina

Slovenski način

⇒ Glej tudi Glasoslovje slovenščine

Slovenski način izhaja iz angleškega. Veliko tengv iz angleškega načina se v slovenskem ne uporablja, ker slovenščina nima pripadajočih glasov; po drugi strani pa ima glasove, ki jih v angleščini ni, zato je treba angleški način v nekaterih primerih prilagoditi. Ker to ni Tolkienov način, obstaja več različic slovenskega načina (prav tako kot za druge jezike, ki nimajo svojega/tolkienovega načina).

Samoglasniki

V slovenščini se več besed konča na samoglasnik (med drugim večina končnic pri sklanjanju), kot pa začne; zato je v slovenskem načinu smiselno, da se tehte za samoglasnike pišejo na predhodni tengvi. Poleg tega je pomembneje, če samoglasnik stoji za soglasnikom (kot pa pred), ker na soglasnike vpliva glas za njimi, samoglasniki pa se nasprotno večinoma ne premenujejo. Samoglasnike se piše na predhodni tengvi tudi v kvenjskem načinu.
Vendar pa posledično razbijemo dvoglasnike. Ti so v kvenjskem načinu sicer še vedno pisani skupaj, a je to po mojem mnenju precej nedosledno (pri dvoglasnikih namreč tako velja drugačno pravilo - samoglasniki so pisani na naslednjo tengvo). Zato je vseeno bolje ostati pri angleškem načinu zapisovanja samoglasnikov na naslednjo tengvo, kljub temu, da zapis postane bolj „razvlečen“ in posledično (vsaj nekaterim) „grši“.
V slovenskem načinu se običajno piše samoglasnike na predhodno tengvo; ampak meni se zdi pomembneje ohraniti dvoglasnike, zato predlagam pisanje na naslednji tengvi, kot v angleškem načinu.

Poglasnik /ə/ se v slovenskem načinu že uveljavljeno zapisuje s tehto, ki v angleškem načinu označuje nemi e, pa tudi polglasnik, torej s piko pod tengvo - `Ë. V angleščini je smiselno zapisovati nemi e na predhodni tengvi, ker se običajno pojavlja na koncu besed; polglasnik pa se v slovenščini nasprotno nikoli ne pojavlja na koncu besed (razen pri črkovanju), se pa mnogo bolj navezuje na naslednji soglasnik, oziroma zliva z naslednjim samoglasnikom v dvoglasnik; zato je tehto polglasnika smiselno zapisati na naslednji tengvi, ne predhodni. Tako so posledično tudi primerno označeni zlogotvorni soglasniki (npr. zlogotvorni r 7Ê).

Angleščina pomensko ločuje med dolgimi in kratkimi samoglasniki, ne ločuje pa med širokimi in ozkimi samoglasniki. Pri slovenščini je to ravno obratno - pomensko ločujemo med širokimi in ozkimi samoglasniki, ne ločujemo pa (oz. čedalje manj) med kratkimi in dolgimi. Torej je smiselno zapisovanje dolgih samoglasnikov za angleški način prevzeti za ozke samoglasnike v slovenskem načinu (v slovenščini so lahko ozki le naglašeni samoglasniki, v angleščini pa so podobno lahko dolgi le naglašeni); torej, da so ozki samoglasniki (ozki /e/ in /o/) zapisani s podvojenimi tehtami. (Pravzaprav se v angleščini običajno podvojeni samoglasniki ⟨oo⟩ izgovarjajo /u/, ⟨ee⟩ pa /i/, torej pri podvajanju prihaja do ožanja/višanja samoglasnikov - čeprav večjega.)
Lahko bi se označeval tudi naglas, s pisanjem teht poudarjenih samoglasnik na dolge nosilce, vendar bi potem imeli težave z zapisovanjem naglašenih dvoglasnikov.

Dvoglasniki

Dodana sta dvoglasnika /uuʷ/ in /əu/, ki ju v angleškem načinu ni.

Preglednica

Soglasniške prilagoditve

• * Glas /s/ zapisujemo privzeto z 8, če pa je nad tengvo tehta (/s/ za samoglasnikom), uporabimo drugo različico I za večjo preglednost.
  V drugih različicah slovenskega načina se sicer uporablja tudi tretja različica - ], ki pa se uporablja le v primeru, da sta tehti tako nad in pod tehto, do česar pa ne more priti, če vse samoglasnike, vključno s polglasnikom zapisujemo na naslednji tengvi.
• * Za glas /r/ v slovenskem načinu uporabljamo le rómen 7, ki označuje trdi r; in ne órë 6, ki označuje mehki r, ki se v angleščini pogosto niti zares ne izgovarja. Slovenski /r/ je namreč vedno čisti tresavec, in ne tap/flap, oz. še šibkejši glas.
• * Glasu /c/ [t͡s] ni v angleškem načinu, pa tudi v nobenem drugem tolkienovem načinu, zato za ta glas ni na voljo nobene tengve. Za glas /s/ pa se v angleškem načinu uporablja tudi kljuka `Ç na desni strani tengve, ki se (prezrcaljena na levo stran tengve `|) uporablja za angleško črko ⟨x⟩ /ks/ z|; zato /c/ lahko zapišemo kot 1Ç.
  Nekateri pa /c/ zapisujejo tudi kot 1_. Podobna kljuka (`_) se namreč uporablja za končni -⟨s⟩ za množino (npr. hooks 71NY_) vendar tu ne gre za takšno glasovno slivanje kot pri ⟨x⟩, oz. se ⟨x⟩ v angleščini bolj poimenuje kot samostojni glas, kot pa -⟨ts⟩ v besedi roots.

Primer besedila v slovenskem načinu

(7. kitica Zdravljice, slovenske himne)

---

Kirt elR0

Najzgodnejši kirt - Certhas

Kasnejše različice - Angerthas

Angerthas Daeron

Dodatne kerte

---

Rune v Hobitu

---

Gondolinske rune

---

Zemljevidi

Ambarkanta

Zemljevidi Ambarkanta se nanašajo na niz petih zemljevidov in diagramov (Diagram I, Diagram II, Diagram III, Zemljevid IV, Zemljevid V), ki jih je narisal J. R. R. Tolkien in so povezani z njegovim delom "Ambarkanta: Oblika sveta (The Shape of World)", napisano v 1930-ih (besedilo je Tolkien pripisal Rúmilu). Zemljevidi so bili ponatisnjeni v knjigi The Shaping of Middle-earth (1986).

Silmarillion

Hobit

Gospodar Prstanov

Christopher Tolkien: The Treason of Isengard

---

Zunanje povezave in viri

• Internet Archive: J. R. R. Tolkien (dela od ali o J. R. R. Tolkienu)
  • Internet Archive: J. R. R. Tolkien (dela od J. R. R. Tolkiena)

O Tolkienu

• The Tolkien Estate - The official site of the Tolkien estate
• YouTube - BBC: 1968, Release - Tolkien on Lord of the Rings (posnetek)
• YouTube - Talking About Tolkien (YouTube kanal)
• Wikipedija: John Ronald Reuel Tolkien
• Category:J. R. R. Tolkien
• Wikinavedek: John Ronald Reuel Tolkien

Tolkienova dela

• Guide to the Names in The Lord of the Rings (pdf)
• Internet Archive - The history of the lord of the rings II: The treason of Isengard
• Internet Archive - J. R. R. Tolkien: The Nature Of Middle Earth
• Internet Archive - J. R. R. Tolkien: The atlas of Middle-earth
• Internet Archive - The Complete Works Of J. R. R Tolkien
• Internet Archive - Parma Eldalamberon 13

Seznam del

• Forodrim: A Chronological Bibliography of the Writings of J.R.R. Tolkien, compiled by Åke Bertenstam
• Tolkien Gateway: Index - Writings by J.R.R. Tolkien
• Wikipedia: J. R. R. Tolkien bibliography
• Tolkien Guide: Guide to Carpenter’s Revised Tolkien Letters Changes

Tolkienov svet

• Gil-Galad (uradna spletna stran slovenskega tolkienovega društva)
• Tolkien Gateway (enciklopedija)
• The Encyclopedia of Arda (enciklopedija)
• The Lord of the Rings Wiki (enciklopedija)
• YouTube - Nerd of the Rings
• Wikipedija - kategorija:Tolkienova mitologija
• Ainulindalë
• Arda Maps (zemljevidi, potovanja, družinsko drevo, časovnice) [arhivirano]

Jeziki in pisave

• Tolkien Estate - Painting - Calligraphy [arhivirano]
• Tolkiendil - Langues (jeziki in pisave; v francoščini)
• Forodrim: The Mellonath Daeron Index of Tengwa Specimina (DTS) (seznam Tolkienovih napisov v tengvarju)

Jeziki

• JRRVF - Hiswelókë: A Sindarin and Noldorin dictionary [arhivirano]
  ali Omikhleia - Hiswelókë: A Sindarin and Noldorin dictionary (GitHub spletna stran)
• The Elvish Linguistic Fellowship (A Special Interest Group of the Mythopoeic Society)

Pisave

• Måns Björkman Berg: Amanye Tenceli (The Writing System of Aman)
• Forodrim: Per Lindberg: Guides for Tengwar and Runes
• Hypotheses - A short history of J.R.R. Tolkien’s Elvish scripts
• Hobby Lark - Ellen: Translation of the Runes on "The Lord of the Rings" Title Page
Sarati
• Amanye Tenceli - The Sarati of Rúmil
• Elvish - Helios De Rosario Martínez: Rúmilian Numerals
Tengvar
• Amanye Tenceli - The Tengwar of Feanor
• Tolkiendil - Langues - J.R.R. Tolkien’s Full Tengwar Modes for Modern English: An Analysis
• Tolkiendil - Langues - Tengwar Numerals
• Mimas - Tengwar Fëanora
• Tecendil (prepisovalec besedila v tengvar)
  • Tecendil: Tengwar Handbook (priročnik za tengvar)
• Free Tengwar Font Project (tengvarska pisava uporabljena na tem spletnem mestu)
  • SourceForge: Free Tengwar Font Project (tengvarska pisava uporabljena na tem spletnem mestu)
• Dafont - Johan Winge: Tengwar Annatar (pisava za prenos)
• Font Space - Johan Winge: Tengwar Annatar (pisava za prenos)
Kirt
• Dafont - Daniel Steven Smith: Cirth Erebor (kirt uporabljen na tem spletnem mestu)
• Omniglot: Cirth
• Wikipedija: Kirt
• Ring Lord - Dan Smith: Cirth
• Sci-Fi Narkive - Alfredo Hernández: Welches Symbol bringt Gandalf an Bilbos Tür?
Gondolinske rune
• Mythlore - Paul Nolan Hyyde: Quenti Lambardillion (A Column on Middle-earth Linguistics) [arhivirano]

Zemljevidi

• Tolkien Estate: Maps [arhivirano]
• Arda Maps [arhivirano]
• Tolkien Gateway: Arda
• Tolkien Gateway: Ambarkanta maps [arhivirano]
• Tolkien Gateway: Christopher Tolkien - General map of Middle-earth (datoteka) [arhivirano]
• Tolkien Gateway: The Annotated Map of Middle-earth (datoteka)
• Wikipedia: Cosmology of Tolkien's legendarium
• Wikipedia: Tolkien's maps
• The Encyclopedia of Arda: Middle-earth (interaktivni zemljevid Srednjega sveta) [arhivirano]
• The Tolkien Society: Tolkien’s annotated map of Middle-earth transcribed [arhivirano]
• YouTube - Mapster: Tolkien's Incredible Map of Middle-Earth | Great Maps Explained
• Quora - Stephen Tempest: At what point were the maps of Middle Earth created?
• k1tesurfen: mapome (GitHub) (SVG zemljevid Srednjega sveta)

Slike

• Tolkien Estate: Illustration - The Hobbit [arhivirano]
• Tolkien Estate: Illustration - The Lord of the Rings [arhivirano]
• Tolkien Estate: Illustration - Silmarillion [arhivirano]
• Tolkien Gateway: Category:Images by J.R.R. Tolkien