Visoka slovenščina

Slovenščina je velik del zgodovine veljala za nerazvit jezik preprostega kmečkega ljudstva, podvrženega močnejšim evropskim narodom in njihovim kulturnim, jezikovnim vplivom.

Nekdaj so se besede prevzemale predvsem iz nemščine, kar je posledica soležnosti Avstrije in dalje Nemčije, pod kateri smo svojčas spadali, in katerih uradni jezik je bila nemščina; danes pa se besede prevzemajo predvsem (ali docela) iz angleščine, ki je glavni jezik dandanašnjega svetovnega naroda, v katerem slovenščina izgubi svojo veljavo in pomen.

Samo prevzemanje besede pa ne bi bilo tako velika težava, če bi se prevzemale le besede, za katere nimamo ustreznic, oz. se je potrebno do njih še dokopati, in bi prevzete besede z besedotvornimi sposobnostmi maternih govorcev sčasoma nadomestili. A kot že rečeno - temu ni tako, in materni govorci tega niso sposobni, niti se za to ne menijo. Tako se bo slovenščina počasi zlila s prevladujočo angleščino in postala eno od njenih narečij.

Pri tem, ko se nabor prevzetih besed veča, se slovenske opušča kot „arhaične“ (starinske), a to pomeni zgolj to, da so se uporabljale, ko je bil naš jezik še toliko bogatejši. In ko so v slovarju enkrat označene kot take, so za vselej in njihovo mesto zasedejo prevzete.

Če torej povzamemo, so razlogi (oz. izgovori) za rabo tujk sledeči:

medjezikovna povezljivost in premočrtnost prevajanja je eden najbolj priljubljenih razlogov, verjetno pa tudi eden boljših, tako namreč pomensko polje tudi skozi prevod ostaja bolj ali manj enako, kar je koristno predvsem v znanosti;
vpetost v angleško govoreči svet je bolj vzrok, kot razlog; največji vpliv ima na mlajše rodove, ki veliko časa preživijo na spletu, družbenih omrežjih, računalniških igricah in drugi programski opremi, ki ostaja v neprevedena (oziroma prevedenih ne uporabljajo, saj bi to otežilo spoznavanje z določenim programskim okoljem - spletni vodiči so namreč v angleščini; prevodi so pogosto tudi neustrezni/okorni), veliko (večino) novega znanja tako pridobijo v angleščini, ki si ga ne znajo ustrezno prevesti (glej naslednjo točko);
slabo poznavanje slovenščine in premajhen poudarek na njej je med drugim vzrok za splošni upad pismenosti - nepoznavanje osnovnih/temeljnih zakonitosti slovenščini in jezika na splošno (iz katerih so logično izpeljana ostala dogovorjena pravila - npr. pravopis, ki je potreben za splošno razumljivost in preglednost). To lahko v veliki meri pripišemo tudi prekomernemu usmerjanju pozornosti na svetovno književnost namesto jeziku pri pouku slovenščine;
„zvenečnost“ tujih jezikov in razkazovanje „razgledanosti“ je kot razlog med najnizkotnejšimi in neupravičenimi; z vpeljevanjem tujih izrazov naj bi se namreč izkazal bolj izobražen, razgledan, omikan; kar je veljalo tudi v preteklosti, ko so bili višji sloji večinoma potujčeni; čeprav ima to danes nekoliko manjši pomen, tuje izrazje še vedno velja za bolj omikano, oziroma strokovno, zato naj bi se uporabljalo v v krogih izobražencev, znanstvenikov - vsak se hoče izkazati kot eden od njih (vendar pa tega očitno ne zna izkazati s svojim znanjem).

Popolnoma zgrešen (a zelo pogost) pristop k prevajanju, oz. iskanju/ustvarjanju slovenskih ustreznic tujim izrazom je dobesedno prevajanje. Taki prevodi so pogosto pomensko zgrešeni, saj ne odražajo prave in trenutne rabe besede. Pri ustvarjanju novih besed (skovank) se zelo pogosto ne držijo besedotvornih zakonitosti (npr. brez obrazil), ali se celo ravnajo po angleškem načinu, pri katerem iz dveh besed sestavijo eno tako, da od obeh vzamejo le en del (npr. breakfast + lunch = branch), kar je popolnoma nesprejemljivo.

Obstoječa slovenščina

Mesece, ki so dandanes večinoma uporabljani, smo prevzeli neposredno iz nemščine. Vrniti se moramo k edinim pravim slovenskim poimenovanjem:

prosinec < januar,
svečan < februar,
sušec < marec,
mali traven < april,
veliki traven < maj,
rožnik < junij,
mali srpan < julij,
veliki srpan < avgust,
kimavec < september,
vinotok/vinotoč < oktober,
listopad < november,
gruden < december

Nove slovenske ustreznice

Izvori besed, ki so pri nekaterih besedah, niso tam zato, ker bi prevzete besede skušal prevajati dobesedno ali po izvornem pomenu te besede, ampak ker so bodisi zanimivi, bodisi koristijo kot navdih pri kovanju slovenske ustreznice, ali pa so tam zgolj kot dokaz tujeizvornosti.

Manj uveljavljeni predlogi (ampak večinoma poznani):

sébek < selfi,
všéček < lajk,

Tu je seznam mojih (precej dokončnih) predlogov za nove besede (vseh nisem sam skoval).

dlánčnik < pametni telefon,
gmôta (gmôtnost) < masa,
gôn < energija (< nem. Energie < fran. énergie < poznolat. energīa; gr. enérgeia = delo, delovanje, moč),
naravoslôvje, stvárnoslovje < fizika (< nem. Physik < lat. physica < gr. physikḗ = naravoslovje, naraven, ki zadeva naravo < gr. phýsis = narava, stvarstvo, rast, rojstvo < gr. glagol phýomai = nastanem; phýō = storim, da kaj nastane, rodim),
návlec < pulover (< nem. Pullover < ang. pull = (po)vleči* + over = čez/preko),
privzgíb < pull up (< ang. pull up = povleči (se) gor),
prostóroslôvje < geometrija,
vóz (sámogôn) < avtomobil/avto (< nem. Auto/Automobil; fran. auto/automobile < gr. autós = sam, lat. mōbilis = premičen),
sámovoz < avtonomni avtomobil/avto,
snôvoslôvje < kemija,
sprejémnik zvóka, zvókosprejémnik < mikrofon,
stálnica < konstanta (tudi matematična, fizikalna),
tresávec < vibrant,
vêlecésta < avtocesta,
vesóljeslôvje < kozmologija,
zemlják < krompir

Še nekaj besed v delu:

dáljnoglás < telefon (< nem. Telephon; fran. téléphone; ang. telephone < gr. tē̃le = daleč, v daljavi; phōnḗ = glas, zvok),
mnógovôz < avtobus,
rázspôlnik, razspôlništvo < LGBTQ … (motnja v spolnem razvoju)
slikonôs < televizija (< ang. television; fran. télévision < tē̃le = daleč, v daljavi + lat. vīsiō = pogled, gledanje)

Visoka slovenščina

Obstoječa slovenščina

Nove slovenske ustreznice

Zunanje povezave in viri