Če se koren besede konča na -c, -j, -č, -ž, -š se -o- v
končnici spremeni v -e- (npr.: (z)
bra-to-m → (s)
stri-ce-m,
bra-to-v →
stri-če-v).
Soglasniška glasovna
premena
Pri soglasniških glasovnih premenah prihaja do sprememb
glasov na koncu korena.
Mehčanje pred nedoločniškimi (-ti/-či) ali namenilniški
(-t/-č) obrazili
k → č (npr. pok →
počiti);
g → ž (npr. sneg →
snežiti);
h → š (npr. smeh →
smešitii);
Vrivanje/izpadanje polglasnika
Pri sklanjanju polglasnik izgine/izpade (npr.
pes → psa).
Poenostavitev soglasniškega sklopa (jotacija);
sprememba nekaterih soglasnikov
s → š (npr. nositi →
nošen);
z → ž (npr. voziti →
vožen);
jezičniki r, l, n dobijo poleg sebe -j;
r → rj (npr. ustvariti →
ustvarjen);
l → lj (npr. zahvaliti →
zahvaljen);
n → nj (npr. pozvoniti →
pozvonjenn);
ustnični zaporniki p, b, m dobijo zraven -lj;
p → plj (npr. potopiti →
potopljen);
b → blj (npr. obrobiti →
obrobljen;
globok →
globlji);
m → mlj (npr. polomiti →
polomljen);
Krnitev: nek soglasnik izpade (npr. stisk →
stis{k}niti; grebsti → greb{s}em;
deklica → dekli{s}štvo)
Prilikovanje (asimilacija): prilagoditev enega
glasu drugemu zaradi glasovnega sosedstva
drugi nezvočnik v soglasniškem sklopu vpliva na tistega pred
sabo - če je drugi zveneč, bo tudi tisti pred njim zveneč, če pa
je nezveneč, bo tudi tisti za njim nezveneč. Soglasniški sklop
lahko zajema tudi izglasje + začetek naslednje besede; torej ne
stoji nujno znotraj besede. Za spremembo zvenečnosti glej zvenečnostni pari;
zveneči nezvočnik se v izglasju (tj. na koncu besede)
izgovori nezveneče (razen če mu sledi beseda, ki začne na
zveneči nezvočnik - potem velja prejšnje pravilo)
Zvenečnostni pari
nezveneči
zveneči
/p/ [p] [p̪]
/b/ [b] [b̪]
/t/ [t̪]
/d/ [d̪]
/k/ [k]
/g/ [g]
/s/ [s]
/z/ [z]
/š/ [ʃ]
/ž/ [ʒ]
/č/ [t͡ʃ]
/dž/ [d͡ʒ]
/f/ [f]
/v/ [v]
/c/ [ts]
/c/ [dz]
/h/ [x]
/h/ [ɣ]
Samoglasniki
Nenaglašeni samoglasniki
zadnji
srednji
sprednji
visoki
u
i
visoki sredinski
nevtralni sredinski
ə
široki sredinski
nizki
a
Dolgi naglašeni samoglasniki
zadnji
srednji
sprednji
visoki
ú
í
visoki sredinski
ó
é
nevtralni sredinski
široki sredinski
ô
ê
nizki
á
Kratki naglašeni samoglasniki
zadnji
srednji
sprednji
visoki
ù
ì
visoki sredinski
nevtralni sredinski
ə̀
široki sredinski
ò
è
nizki
à
Soglasniki
Pravorečje
črka
izgovor
primer
⟨a⟩
[a]
ata
⟨b⟩
[b]/[b̪] [p]/[p̪]
barka,
obsorej
⟨c⟩
[t͡s] [d͡z]
cokla, konec
dela
⟨č⟩
[t͡ʃ] [d͡ʒ]
čebela, več
dela
⟨d⟩
[d̪] [t̪]
drevo,
sladki
⟨e⟩
[e] [ɛ] [ə]
res,
kresilo,
pes
⟨f⟩
[f] [v]
Filip,
Afganistan
⟨g⟩
[g] [k]
gozd,
dolgčas
⟨h⟩
[x] [ɣ]
hosta, h
gori
⟨i⟩
[i]
igla
⟨j⟩
[j] [i]
jagoda,
kij
⟨k⟩
[k] [g]
krog,
prerokba
⟨l⟩
[l] [uʷ]
hlod,
jabolko
⟨m⟩
[m] [ɱ]
most,
simfonija
⟨n⟩
[n̪] [ŋ]
noga,
Angela
⟨o⟩
[o] [ɔ]
gozd,
kol
⟨p⟩
[p]/[p̪] [b]/[b̪]
par, lep
gozd
⟨r⟩
[r]
roka
⟨s⟩
[s] [z]
svizec,
glasba
⟨š⟩
[ʃ] [ʒ]
šoja,
izvršba
⟨t⟩
[t] [d]
tepec,
petdeset
⟨u⟩
[u]
juha
⟨v⟩
[ʋ] [v] ([w] [ʍ]) [uʷ]
voda,
vzet, vsak,
peskovnik
⟨z⟩
[z] [s]
zid,
iztolči
⟨ž⟩
[ʒ] [ʃ]
žito,
beležka
Besedoslovje
Besedotvorje
Besede se delijo na:
netvorjenke - besede, ki so prvotno dane;
tvorjenke - besede, narejene iz že danih besed (lahko tudi
dalje iz tvorjenk - npr. temnolasec iz besede
temnolas, ne temni lasje)
Tvorjenka je zgrajena iz korena in obrazila (pripona,
medpona, predpona): [predpona]-[koren 1]-[medpona]-[koren
2]-[pripona]. Koren je najmanjši del besede, ki ima svoj pomen
(npr. besedišče > besed - koren,
-išče - obrazilo/pripona). Končnica je pri tvorjenkah
lahko le del obrazila, medtem ko netvorjenke obrazila nimajo,
temveč le končnico. Tvorbo besede pojasnimo s skladenjsko
podstavo, oz. besedno zvezp, ki vsebuje prvine, iz katerih je
beseda tvorjena (npr. podvozje < to, kar je pod
vozom).
Besedotvorni načini
izpeljava (izpeljanke) - enodelna
besedotvorna podstava + pripona/desno obrazilo (npr. ta, ki
bere > bral-ec; mala smrek-ica > smrek-ica);
zlaganje (zloženke) - dvodelna besedotvorna
podstava + medpona/vmesno obrazilo (npr. to, s čimer trebimo
zobe > zob-o-trebec; delati kot slepe miši >
slep-o-mišiti; tak, ki zabava narod >
narodn-o-zabaven);
sestavljanje (sestavljenke) - predpona/levo
obrazilo + enodelna besedna podstava (npr. preveč dober >
pre-dober, višji učitelj > nad-učitelj);
sklapljanje (sklopi) - večdelna besedna
podstava brez obrazila (npr. na + to > na-to, ne + bo +
di + ga + treba > ne-bo-di-ga-treba, tri + sto >
tri-sto);
krnitev - besedni podstavi odvzamemo nekaj
začetnih, srednjih ali končnih glasov/zlogov (npr. Marjeta
> Meta, avtomobil > avto)
Oblikoslovje
Skloni
ime sklona
vprašalnica
primer
1
imenovalnik (nominativ)
kdo/kaj?
brat, sinek
2
rodilnik (genitiv)
koga/česa?
brata, sineka
3
dajalnik (dativ)
komu/čemu?
bratu, sineku
4
tožilnik (akuzativ)
koga/kaj?
brata, sineka
5
mestnik (lokativ)
(o) kom/čem?
bratu, sineku
6
orodnik (instrumental)
(s) kom/čim?
bratom, sinekom
7
zvalnik (vokativ)
(ti)
brate, sinko
Sklanjatve
Prva moška sklanjatev
sklon št.
ed.
dv.
mn.
1
-ø
-a
-i
2
-a
-ov
-ov
3
-u
-oma
-om
4
-ø
-a
-e
5
-u
-ih
-ih
6
-om
-oma
-i
7
-e/o
-i
(npr. korak, stol, brat)
Druga moška sklanjatev
sklon št.
ed.
dv.
mn.
1
-a
-i
-e
2
-e
-ø
-ø
3
-i
-ema
-em
4
-o
-i
-e
5
-i
-ah
-ah
6
-o
-ema
-ami
(npr. vojvoda, pismonoša)
Tretja moška sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico
(npr. KD, NUK).
Prva moška sklanjatev
sklon št.
ed.
dv.
mn.
1
-ø
-a
-i
2
-a
-ov
-ov
3
-u
-oma
-om
4
-ø
-a
-e
5
-u
-ih
-ih
6
-om
-oma
-i
7
-e/o
-i
Prva ženska sklanjatev
sklon št.
ed.
dv.
mn.
1
-a
-i
-e
2
-e
-ø
-ø
3
-i
-ama
-am
4
-o
-i
-e
5
-i
-ah
-ah
6
-o
-ama
-ami
(npr. lipa, miza)
Druga ženska sklanjatev
sklon št.
ed.
dv.
mn.
1
-ø
-i
-i
2
-i
-i
-i
3
-i
-ma
-im
4
-ø
-i
-i
5
-i
-ih
-ih
6
-jo
-ma
-mi
(npr. perut, nit, plavut)
Tretja ženska sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico
(npr. mami, Karmen, ženski priimki).