• Slovenščina
  • Glasoslovje
    • Glasovna premena
    • Samoglasniki
    • Soglasniki
  • Pravorečje
  • Besedoslovje
    • Besedotvorje
  • Oblikoslovje

Slovenščina

Glasoslovje

Glasovna premena

Samoglasniška glasovna premena

• Preglas
  • Če se koren besede konča na -c, -j, -č, -ž, -š se -o- v končnici spremeni v -e- (npr.: (z) bra-to-m → (s) stri-ce-m, bra-to-v → stri-če-v).

Soglasniška glasovna premena

Pri soglasniških glasovnih premenah prihaja do sprememb glasov na koncu korena.

• Mehčanje pred nedoločniškimi (-ti/-či) ali namenilniški (-t/-č) obrazili
  • k → č (npr. pok → počiti);
  • g → ž (npr. sneg → snežiti);
  • h → š (npr. smeh → smešitii);
• Vrivanje/izpadanje polglasnika
  • Pri sklanjanju polglasnik izgine/izpade (npr. pes → psa).
• Poenostavitev soglasniškega sklopa (jotacija);
  • sprememba nekaterih soglasnikov
    • s → š (npr. nositi → nošen);
    • z → ž (npr. voziti → vožen);
  • jezičniki r, l, n dobijo poleg sebe -j;
    • r → rj (npr. ustvariti → ustvarjen);
    • l → lj (npr. zahvaliti → zahvaljen);
    • n → nj (npr. pozvoniti → pozvonjenn);
  • ustnični zaporniki p, b, m dobijo zraven -lj;
    • p → plj (npr. potopiti → potopljen);
    • b → blj (npr. obrobiti → obrobljen; globok → globlji);
    • m → mlj (npr. polomiti → polomljen);
• Krnitev: nek soglasnik izpade (npr. stisk → stis{k}niti; grebsti → greb{s}em; deklica → dekli{s}štvo)
• Prilikovanje (asimilacija): prilagoditev enega glasu drugemu zaradi glasovnega sosedstva
  • drugi nezvočnik v soglasniškem sklopu vpliva na tistega pred sabo - če je drugi zveneč, bo tudi tisti pred njim zveneč, če pa je nezveneč, bo tudi tisti za njim nezveneč. Soglasniški sklop lahko zajema tudi izglasje + začetek naslednje besede; torej ne stoji nujno znotraj besede. Za spremembo zvenečnosti glej zvenečnostni pari;
  • zveneči nezvočnik se v izglasju (tj. na koncu besede) izgovori nezveneče (razen če mu sledi beseda, ki začne na zveneči nezvočnik - potem velja prejšnje pravilo)

Zvenečnostni pari

Samoglasniki

Soglasniki

Pravorečje

Besedoslovje

Besedotvorje

Besede se delijo na:

• netvorjenke - besede, ki so prvotno dane;
• tvorjenke - besede, narejene iz že danih besed (lahko tudi dalje iz tvorjenk - npr. temnolasec iz besede temnolas, ne temni lasje)

Tvorjenka je zgrajena iz korena in obrazila (pripona, medpona, predpona): [predpona]-[koren 1]-[medpona]-[koren 2]-[pripona]. Koren je najmanjši del besede, ki ima svoj pomen (npr. besedišče > besed - koren, -išče - obrazilo/pripona). Končnica je pri tvorjenkah lahko le del obrazila, medtem ko netvorjenke obrazila nimajo, temveč le končnico. Tvorbo besede pojasnimo s skladenjsko podstavo, oz. besedno zvezp, ki vsebuje prvine, iz katerih je beseda tvorjena (npr. podvozje < to, kar je pod vozom).

Besedotvorni načini

• izpeljava (izpeljanke) - enodelna besedotvorna podstava + pripona/desno obrazilo (npr. ta, ki bere > bral-ec; mala smrek-ica > smrek-ica);
• zlaganje (zloženke) - dvodelna besedotvorna podstava + medpona/vmesno obrazilo (npr. to, s čimer trebimo zobe > zob-o-trebec; delati kot slepe miši > slep-o-mišiti; tak, ki zabava narod > narodn-o-zabaven);
• sestavljanje (sestavljenke) - predpona/levo obrazilo + enodelna besedna podstava (npr. preveč dober > pre-dober, višji učitelj > nad-učitelj);
• sklapljanje (sklopi) - večdelna besedna podstava brez obrazila (npr. na + to > na-to, ne + bo + di + ga + treba > ne-bo-di-ga-treba, tri + sto > tri-sto);
• krnitev - besedni podstavi odvzamemo nekaj začetnih, srednjih ali končnih glasov/zlogov (npr. Marjeta > Meta, avtomobil > avto)

Oblikoslovje

Sklanjatve

(npr. korak, stol, brat)

(npr. vojvoda, pismonoša)

Tretja moška sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico (npr. KD, NUK).

(npr. lipa, miza)

(npr. perut, nit, plavut)

Tretja ženska sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico (npr. mami, Karmen, ženski priimki).